V preteklih tednih smo se vsi, ki imamo vsaj majhen lastni vrtiček, če že ne njivo, razveselili bogatega pridelka. Ni lepšega kot uživati sveže sezonsko sadje in zelenjavo, še posebej tisto, za katero točno vemo, od kod prihaja. Če niste uspeli vseh dobrot porabiti sproti, je sedaj idealen čas, da naredite ozimnico, okusni shranki bodo namreč še kako dobrodošli v hladnih mesecih. Seveda ni nujno, da vložite ali na kakšen drug način shranite le sadje in zelenjavo z domačega vrta, tudi kupljene dobrote pri bližnjem kmetu ali nabrani gozdni zakladi bodo odlična izbira.

Sadje in zelenjavo lahko konzerviramo, sušimo ali zamrzujemo, nekatere plodove pa lahko v kleti hranimo tudi sveže, na primer jabolka ali hruške. Poglejmo nekaj pravil, ki se jih moramo držati!

Shranjujemo le zdrave plodove

Hrana, ki jo shranimo, mora zdržati čez zimo ali še dlje, zato je pomembno, da izberemo prave sestavine. To pomeni, da so plodovi sveži, nepoškodovani, zdravi in kakovostni, poleg tega naj ne bodo prezreli. Pred pripravo jih dobro operemo in očistimo.

Čistoča je na prvem mestu

Kozarce, v katere bomo vlagali sadje ali zelenjavo, najprej dobro umijemo in v pečici segrejemo, da bodo brezhibno čisti. Poskrbimo tudi za čistočo posode, v kateri bomo pripravljali ali kuhali hrano, vmes pa si moramo večkrat oprati roke.

Začimbe dodajo piko na i

Receptov za shranjevanje sadja in zelenjave je malo morje, vsak pa se seveda odloči za tistega, ki mu najbolj ustreza. Za konzerviranje lahko uporabimo alkoholni ali bel vinski kis, sladkor ali solno raztopino, prav okus pa dodajo začimbe, ki pa so stvar posameznikove domišljije. Če še niste vešči v pripravi ozimnice in ne veste, kako bi se lotili shranjevanja, vam ponujamo nekaj idej.

 Shranjevanje paradižnika
 Shranjevanje gob
 Jabolčni kompot
 Kisano zelje
 Kumarice v kisu
 Šalotke v rdečem vinskem kisu
 Vložen česen
 Figova marmelada
 Ajvar
 Marmelada iz kutin
 Jabolčni žele
 Domača gorčica
 Vložena buča

Ne zamrzujmo vsega naenkrat

Eden izmed preprostejših načinov shranjevanja sadja in zelenjave je njihovo zamrzovanje. Pri tem moramo paziti, da sadeže pred zamrzovanjem blanširamo (blanširamo največ 3 minute) in dobro odcedimo, predvsem pa ne zamrzujemo vsega na enkrat. Naše zamrznjene dobrote bodo ohranile svojo vrednost le, če jih bomo lahko hitro zamrznili. Zato bi bilo najbolje, da imamo doma dve skrinji: v eni zelenjavo in sadje zamrznemo, v drugi pa hranimo pri 0 stopinjah Celzija.

Prostor, kjer shranjujemo, naj bo temen in suh

Če bodo stekleni kozarci napolnjeni s slastno marmelado, kompoti ali z zelenjavo izpostavljeni svetlobi, bodo sadeži v njih razbarvani in tako manj privlačni za postrežbo, poleg tega pa bodo izgubili tudi dragocene hranilne snovi. Zato naj bodo kozarci vložene zelenjave, steklenice domačega soka in krhlji sušenega sadja spravljeni v temnem prostoru.

Po sveže sadje in zelenjavo v klet in shrambo

Da bomo lahko namesto v trgovino po sadje in zelenjavo stopili v svojo klet, ju pravilno shranimo. Ne shranjujemo obtolčenih in poškodovanih sadežev, potem ko bomo že zakorakali v zimo, pa jih dobro prezračimo in odstranimo nagnite sadeže.
Preden spravimo krompir, različne korenovke ter čebulo in česen, jih dobro osušimo, oziroma pazimo, da jih iz zemlje jemljemo takrat, ko zemlja ni preveč mokra. Tako bomo imeli na dosegu roke vedno dovolj domačega pridelka. Korenovke je še vedno najbolje hraniti v pesku, če te možnosti nimamo, pa jih zamrznemo.

V shrambi shranjujemo živila, ki za dolgo obstojnost potrebujejo hladen in suh zrak. V shrambi naj bi se temperature gibale okoli 10 stopinj Celzija, zato se bodo police šibile pod težo kozarcev z vloženimi dobrotami, tukaj pa lahko tudi do 6 mesecev shranjujemo sveže buče in bučke.

Če nismo eden od tistih srečnežev ali srečnic, ki imajo shrambo ali klet, pakirana in sušena živila shranimo v hladno in temno omaro, s svežimi in hitreje pokvarljivimi pa napolnimo hladilnik.

Nekatere vrtnine skladiščimo kar na vrtu

To velja predvsem za tiste vrtnine, ki smo jih pravilno gnojili in bodo tako odporne na mrzle temperature. Na vrtu lahko čez zimo ostanejo prezimne sorte radiča, prezimne sorte pora, brstični in listnati ohrovt, motovilec, zimska solata, špinača, peteršilj, zelena, blitva, hren, topinambur, črni koren, pastinak in drobnjak.

Vrtninam, za katere vemo, da ostanejo le do prvega mraza, pa pomagamo z agrokopreno in tudi te bomo lahko na vrtu pobirali še po prihodu zime.