Papirnate kuhinjske brisačke uporabljamo tako za brisanje površin kot pivnanje maščobe s hrane, včasih jih uporabimo namesto klasičnih robčkov za brisanje nosu ali si z njimi obrišemo umazana usta. V gospodinjstvu so nepogrešljive  tudi za čiščenje steklenih površin in ogledal, pa tudi prahu z drugih površin, saj po večini ne puščajo za seboj nobenih sledi.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so opravili test kuhinjskih brisačk. Kot pojasnjujejo, so skušali zajeti čim več različnih scenarijev uporabe. "A to je bil kar trd oreh za testirane vzorce. Od devetih so le štirje prejeli oceno dobro, dva povprečno in kar trije pomanjkljivo," so zapisali.

Kot pojasnjujejo, so vse brisače zgledno vpojne, prav tako ni bilo težav s pretržno silo, štirje vzorci pa so manj primerni za brisanje gladkih površin, saj za njimi ostajajo drobni ostanki. A bistveno bolj kritična sta vzroka za slabo oceno pri pomanjkljivo ocenjenih vzorcih – ti namreč izločajo optična belila ali pa imajo slabe mikrobiološke značilnosti. Za testirane kuhinjske brisače so odšteli med 1,69 in 3,29 evra na paket (različno število zavitkov in posameznih brisač), cena za 100 brisač pa je bila med 0,37 in 1,83 evra.

Na trgu je kar nekaj brisač, ki naj bi jih uporabljali zgolj za določeno opravilo (denimo čiščenje stekel ali pivnanje oziroma zavijanje prehranskih izdelkov). Vendar so pri ZPS prepričani, da tudi te brisače, ko so enkrat postavljene v kuhinji, potrošniki uporabljajo za vse mogoče namene. "Štirje vključeni vzorci imajo na embalaži oznako, da je izdelek primeren za stik s hrano (stiliziran kozarec in vilica), a tudi na nekaterih drugih vzorcih slike na embalaži nakazujejo, da gre za izdelek, ki ga lahko uporabljamo v stiku s hrano. Prav tako menimo, da potrošniki ob nakupu kuhinjskih brisač ne razmišljajo o tem, da morda niso primerne za vpijanje maščobe ali celo zavijanje živil oziroma hrane. Ne nazadnje jih uporabljamo v kuhinji, zato smo enako obravnavali vse vzorce, ne glede na morebitne oznake na embalaži," pojasnjuje Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS, in dodaja: "V laboratoriju smo najprej izmerili fluorescenco, ki nastane zaradi optičnih belil. Vsebujejo jih predvsem reciklirane brisače, ki so izdelane iz raznovrstnega odpadnega papirja, med drugim tudi takšnega, ki vsebuje belila. Fluorescenca sama po sebi ni nič nevarnega ali nenavadnega, a le, če se med uporabo ne prenaša na materiale, s katerimi je brisača v stiku – a test je pokazal, da se pri nekaterih brisačah ta optična belila izločajo. To smo zaznali le pri nekaterih brisačah iz recikliranega papirja." Na ZPS so tako prepričani, da potrošniki na ta način po nepotrebnem prihajamo v stik s kemikalijami. Ta težava je še posebej izrazita, ko brisačo uporabijo za zavijanje živil in je le ta dlje časa v stiku s hrano.

Na brisačah večje število bakterij

V okviru testiranja so pod drobnogled vzeli tudi mikrobiološke značilnosti. In preverili število aerobnih mezofilnih bakterij na površini papirja. Nekateri rezultati so precej skrb vzbujajoči, saj večje število bakterij bistveno poveča možnost, da so med njimi tudi patogene bakterije, pojasnjuje Boštjan Okorn. Takšne izdelke so tudi slabše ocenili.

Katere ne puščajo sledi?

Če uporabljate papirne brisačke za čiščenje steklenih površin, potem je pomembno, da ta za seboj ne pušča nikakršnih sledi. Test je pokazal, da so vzorci precej raznoliki, saj so 4 dobili najvišjo oceno, 3 pa najnižjo. Z zadnjimi tremi vzorci bo brisanje stekla, ogledal in podobnih gladkih površin zelo verjetno zahtevalo nekaj več truda, da boste odstranili drobne ostanke brisače.