V okviru monitoringa so bile vzorčene naslednje vrste rib: klen, potočna postrv in soška postrv, v reki Dragonji tudi štrkavec. Pri večini slovenskih rek je bil na istem mestu vzorčenja vzet vzorec v letu 2012 in 2013. Zavod za ribištvo Slovenije, ki za potrebe monitoringa izvaja vzorčenje sladkovodnih rib, za svoje članstvo potrebuje vrednotenje omenjenih rezultatov z vidika ustreznosti uživanja rib iz prostega ulova. Kemijske analize je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, z uporabo validiranih metod. V okviru monitoringa so bile v ribah izvedene analize nevarnih snovi, ki se lahko kopičijo v živih organizmih.

Rezultati analize

Pri NIJZ so povzeli rezultate študije Analiza podatkov biomonitoringa rib iz prostega ulova glede vsebnosti onesnaževal in presoja tveganja za zdravje ljudi: (BIOTA 2012–2013), ki ga izvaja Agencija RS za okolje.

Analiza podatkov kaže, da za nekatere presojane vzorce NIJZ ocenjuje, da niso varni za zdravje ljudi:

► Vzorec klena iz Save (Jesenice na Dolenjskem), vzorčen leta 2013, zaradi vsebnosti živega srebra, ki je višja od zakonske mejne vrednosti;

► Vzorec klena iz Kolpe (Radoviči (Metlika)), vzorčen leta 2013, zaradi vsebnosti živega srebra, PCB vsote ICES-6 ter vsote dioksinov (PCDD in PCDF) in diokisnom podobnih PCB (posledica visokih vsebnosti dioksinom podobnih PCB, večina dioksinov je pod mejo zaznavnosti) višjih od zakonskih mejnih vrednosti ter vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature;

► Vzorec soške postrvi iz Soče (Solkanski jez), vzorčen leta 2013, zaradi višje vsebnosti živega srebra od zakonske mejne vrednosti ter vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature;

► Vzorec soške postrvi iz Idrijce (Hotešk), vzorčen leta 2013, zaradi vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature. Ocena tveganja je pokazala, da bi enkratno zaužitje ribe lahko povzročilo akutne zdravstvene težave, to je sistemski kontaktni dermatitis pri na nikelj občutljivih osebah;

► Vzorec klena iz Lahinje (Geršiči) vzorčen leta 2013, zaradi PCB vsote ICES-6 višje od zakonske mejne vrednosti;

► Vzorec potočne postrvi iz Krupe (Klošter), vzorčen leta 2013, zaradi PCB vsote ICES-6 ter vsote dioksinov (PCDD in PCDF) in dioksinom podobnih PCB (posledica visokih vsebnosti dioksinom podobnih PCB, večina dioksinov je pod mejo zaznavnosti) višjih od zakonskih mejnih vrednosti.

Povprečne koncentracije kovin in elementov (živo srebro, kadmij, svinec, baker, cink, krom in nikelj), ugotovljene v okviru analize vzorcev rib iz podatkov Biota 2012–2013, ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti oziroma zgornjih območij običajnih (naravnih) vrednosti iz literature.

Glede vsebnosti vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB so bili vzorci klenov iz Save (Jesenice na Dolenjskem) in Ljubljanice (Zalog) ter vzorec soške postrvi iz Soče (Trenta), vsi vzorčeni l. 2012, varni za zdravje.

Pri NIJZ ocenjujejo, da uživanje prostoživečih rib iz slovenskih rek glede vsebnosti analiziranih bromiranih zaviralcev gorenja, ftalatov, organoklornih pesticidov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in organskih kositrovih spojin, ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih prebivalcev Slovenije.

Mejne zakonske vrednosti za kratkoverižne klorirane parafine v ribah kot tudi drugih živilih še niso določene, koncentracije v sladkovodnih ribah iz slovenskih rek ne presegajo literaturnih vrednosti, ocena tveganja pa zaradi pomanjkanja podatkov še ni možna.

Kot so zapisali pri NIJZ, priporočajo, da se na podlagi analiziranih podatkov BIOTA 2012–2013, zaradi ugotovljenih prekomernih vsebnosti onesnaževal, odsvetuje uživanje dolgoživečih sladkovodnih rib iz prostega ulova iz Save pri Jesenicah na Dolenjskem, iz Kolpe pri Radovičih, iz Soče pri Solkanskem jezu, iz Lahinje pri Geršičih in iz Krupe pri Kloštru.
Ugotovljena in obravnavana onesnaževala predstavljajo tveganje za zdravje ob dolgotrajnem uživanju, saj imajo zmožnost kopičenja v organizmu, glede posamičnih dogodkov je verjetnost tveganja za zdravje nizka. Previdnostno pa tistim posameznikom, ki so kontaktno bolj občutljivi na nikelj, odsvetujejo pripravo in uživanje prostoživečih sladkovodnih rib iz Idrijce pri Hotešku.