Tigrasti komar (znanstveno ime Aedes albopictus) je vrsta komarja, ki ga najlaže prepoznamo po tigrastem črno-belem vzorcu, po katerem je v slovenščini tudi dobil ime. V Sloveniji so tigraste komarje v večjem obsegu prvič opazili leta 2005 v obalno-kraški regiji, vzorčenja v kasnejših letih pa potrjujejo, da se je vrsta ustalila v celotni jugozahodni Sloveniji in je razširjena vse do Ljubljane; poleg obalnega pasu je pogosta tudi na Goriškem.
Tigrasti komar pika le podnevi, kar pri naših komarjih opazimo le izjemoma. Pik tigrastega komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino, posebej pri občutljivih ljudeh. Komar je znan tudi po hitrem širjenju ter lahkem osvajanju umetnih bivališč, ki jih je ustvaril človek. Za razmnoževanje potrebuje le majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati, in se s tem izogne njihovi konkurenci. "Tigrasti komarji so slabi letalci, preletijo le nekaj sto metrov, zato je še posebej pomembno, da se akciji zatiranja njihovega razmnoževanja s preventivnim ravnanjem pridruži vsakdo," so poudarile občine slovenske Istre: "Zelo pomembno je izvajati aktivnosti, ki preprečujejo nastanek gojišč."
Tigrastim komarjem zadostujejo majhne količine stoječe vode, v katerih se druga vrsta tu prisotnih komarjev ne more razmnoževati in ki so premajhne za preživetje plenilcev komarjevih ličink, kot so žabji paglavci ter plenilske ličinke žuželk. Zato je treba poskrbeti za okolico brez nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, pnevmatik in drugih majhnih posod, saj stoječa voda predstavlja idealno gojišče za komarje. Tudi voda, ki se nabira na ponjavah, napihljivih vodnih igračah, v žlebovih, sodih in rezervoarjih, je idealno okolje za njihov razvoj. Redno je treba skrbeti za čiščenje vodnjakov in ribnikov. Poleg naštetega je priporočljiv nakup sredstva za samostojno nanašanje.
Občine slovenske Istre so tudi letos pripravile zgibanko, ki so jo razdelili v vsa gospodinjstva, da bi občanke in občane ozavestili o problematiki tigrastega komarja ter hkrati o odgovornem ravnanju: "Zmanjšanje populacije komarjev v slovenski Istri bo izboljšalo kakovost bivanja tako domačinov kot obiskovalcev," so še poudarili.
"Tigrasti komarji že narekujejo ritem našega življenja in čas naših aktivnosti na prostem, kar ni prijetno. Piki insekta niso samo nadležni, ampak predstavljajo tudi zdravstveno tveganje," so zapisali v brošuri ter razložili, da samice komarjev potrebujejo kri za tvorbo in razvoj jajčec, saj jim daje potrebne beljakovine. Ker se običajno hranijo na več gostiteljih, lahko prenašajo številne viruse, bakterije in parazite.
Tako bodo občine slovenske Istre na javnih površinah zatirale ličinke tigrastega komarja s sredstvom Aquatain. Za komarje so značilne štiri razvojne stopnje: jajčece, ličinka, buba in odrasli osebki. Razvojni krog od jajčeca do odraslega komarja spomladi in jeseni traja od 15 do 20 dni, poleti pa od 6 do 8 dni, zato je za dosego pravega učinka postopek nujno večkrat ponoviti.
Odrasli komarji so aktivni podnevi, in sicer zjutraj in popoldan. V času največje vročine se skrivajo v senčnih, vlažnih okoljih z veliko vegetacije (v visoki travi, živih mejah in grmovju) ali v senci predmetov oziroma stavb.
Za preprečevanje širjenja in povečevanja številčnosti tigrastih komarjev je zelo pomembno, da v okolici svoje hiše, na njivah in pokopališčih:
– izpraznite posode z vodo, ki jih ne uporabljate (npr. lonce, vrče, sode, posode) in jih postavite z dnom navzgor, jih prekrijete, pospravite v zaprt prostor ali na drug način preprečite nabiranje vode v njih;
– vsak teden odstranjujete predmete in odpadke, v katerih se lahko zadržuje voda; praznite in umivate podstavke cvetličnih lončkov; v vazah z rožami na pokopališčih tedensko menjujete vodo;
– vsak teden menjujete vodo v posodah za zalivanje in napajanje živali ter drugih posodah na odprtem; očistite zamašene strešne žlebe in talne kanale, nepredušno zaprete zadrževalnike vode, ki se jih ne da izprazniti (sodi, cisterne), ter pazite, da se v ponjavah ne nabira deževnica. Če posod in drugih vodnih zadrževalnikov ne morete izprazniti, jih lahko pokrijete in tako onemogočite vstop samicam komarjev;
– priporočeno je tudi čiščenje žlebov, da v njih ne zastaja voda;
– odsvetuje se uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, saj se v njih lahko skrivajo ličinke in jajčeca komarjev (na primer okrasne rastline, ki se transportirajo v vodi).
– v posodah, kjer so se že razvile ličinke, pa jih ni mogoče izprazniti oziroma posod ne moremo pokriti, je ličinke komarjev mogoče zatreti tudi s plastjo jedilnega olja: na površino vode v posodah zlijemo toliko olja, da pokriva celotno vodno površino. Plast olja namreč ličinkam onemogoča dihanje.
– na vrtu in v lončke lahko posadimo rastline, ki odganjajo komarje: roženkravt (Pelargonium radens), šetraj (Satureja montana, S. liburnica), žajbelj (Salvia officinalis), timijan (Thymus vulgaris), meto (Mentha x piperita, Nepeta cataria), meliso (Mellisa officinalis), baziliko (Occimum basilicum), koper (Anethum graveolens) in komarček (Foeniculum vulgare).
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV