Obstajata dva načina nameščanja toaletnega papirja. Ohlapni del, torej tisti, ki ga odtrgamo, lahko visi čez zavitek na vrhu. Ali pa ta isti del obrnemo navzdol in papir trgamo od spodaj. Nekoliko pogostejši je bil način, pri katerem zavihek pustimo zgoraj, a če smo to počeli ves čas, še ne pomeni, da je pravilno – za to potrebujemo bolj tehtne razloge. 

Znanost pravi, da bi morali toaletni papir trgati z vrha 

Glede na znanost je dileme glede toaletnega papirja konec. Zakaj? Ker je nedavna študija, ki so jo izvedli na Univerzi v Koloradu, razkrila, da je tudi na videz čisto stranišče lahko pravo gojišče bakterij, k čemur pa pripomore celo nepravilen način obešanja toaletnega papirja. Če ste do sedaj papir trgali z zgornje strani, ste imeli prav. 

Kopalnice in straniščni prostori so pravo gojišče škodljivih mikroorganizmov

Veliko bakterij, ki jih najdemo v straniščih, kot denimo e.coli, povzroča nevarno zastrupitev, kar je še posebej problem v javnih straniščih. Omenjena in tudi druge bakterije se zlahka prenesejo s površin na vaše dlani, od koder jih nevede prenesemo tudi na usta.  

In že smo pri načinu obešanja toaletnega papirja: Trenutek, ko obstaja največja verjetnost za prenos bakterije, je ravno takrat, ko posežemo po toaletnem papirju.

Če rolico nameščamo obrnjeno navzdol, je večja verjetnost za prenos bakterij

Če je toaletni papir obešen čez rolico, se naši prsti dotaknejo samo toaletnega papirja, ki ga bomo uporabili in ga nato nato splaknili v straniščno školjko.

A če je toaletni papir nameščen tako, da ga trgamo od spodaj, obstaja velika verjetnost, da se bomo z roko dotaknili tudi stene in za sabo pustili odtis – ki pa ni tako nedolžen, kot bi si mislili. 

Če je temu verjeti, vsak naslednji uporabnik stranišča, ki poseže po toaletnem papirju, tvega ne samo da bo pobral bakterije, ki so že odložene, ampak jih bo pustil še več za naslednjega uporabnika.

Zelo verjetno je, da bomo na tak način bakterije prenesli tudi na straniščno školjko, ročko za splakovanje in celo kljuko na vratih. 

Ko so bakterije enkrat na rokah, jih je zelo težko odstraniti. Način, na katerega si večina ljudi umiva dlani nekaj sekund s kančkom mila, pa ne zadostuje. Da si roke temeljito očistite, jih morate drgniti z milom vsaj 20 sekund, dokazujejo raziskave. Dodaten problem predstavlja prijemanje pipe in kljuke, potem ko smo si roke že umili. 

Tovrstna zastrupitev nikakor ni šala. Medtem ko blažji simptomi vključuje skrajno neprijetne želodčne težave, bruhanje in drisko, pa v določenih primerih zastrupitev lahko vodi celo do poškodb možganov ali v skrajnih primerih celo do smrti. 

Tveganje je večje v javnih straniščih

Tveganje je seveda veliko večje v javnih straniščih, ki jih uporablja večje število ljudi in je zato higiena slabša, vendar pa to ne izključuje dejstva, da se je mogoče zastrupiti tudi v lastnem stranišču ali kopalnici. Poleg rednega čiščenja in razkuževanja površin, ki se jih pogosto dotikamo, je zato pravilno obračanje toaletnega papirja lahko še en način za preventivo.