Med drugim se številne bakterije nahajajo tudi v glavi tuša in cevi, skozi katero priteče voda. Že v sami vodi v vodovodnih napeljavah se nahajajo številni mikroorganizmi in večinoma za nas niso škodljivi. Ko je curek vode močnejši, se znotraj cevi odkrušijo določeni delčki in se razpršijo po našem telesu. Dr. Rob Dunn, biolog na državni univerzi v Severni Karolini v ZDA in avtor knjige 'Never Home Alone' (angl. Nikoli sam doma, op. p.), se ukvarja s proučevanjem mikroorganizmov, ki se nahajajo povsod okoli nas, predvsem pa 'obožujejo' toplo in vlažno okolje. Takšno okolje je med drugim tudi notranjost cevi za tuš in glava tuša.

Skupaj z ekipo strokovnjakov je opravil študijo, v sklopu katere so pod drobnogled vzeli tuše v kopalnicah po vsem svetu. Iskali so najbolj čisto  in najbolj umazano vodo, s katero se umivamo. Posebej so se osredotočili na bakterije, ki živijo v vodnih sistemih in ugotovili so, da pod tušem še zdaleč nismo sami. Dr. Dunn pravi, da bomo bolj zdravi, če se ne bomo prevečkrat tuširali, ljudem, ki po dalj časa stojijo pod tušem pa sporoča, da naj razmislijo malce, ko bodo naslednjič stali pod vročim tušem in pustili, da jim voda teče po obrazu in v usta.

Nad tem, katere bakterije se naselijo v vašem sistemu in katere pristanejo na vas, praktično nimate nadzora. Drobne školjkice, mikroorganizmi, znani kot netuberkulozne mikobakterije so praktično neizbežne v vodi, grožnjo pa predstavljajo za ljudi s slabim imunskim sistemom. Povzročajo pljučna obolenja, podobna tuberkulozi, tuberkuloze pa ne.

Če pogledate v cev, boste skoraj zagotovo zagledali nekakšno sluzasto oblogo. Gre za biofilm, skupek mikroorganizmov in njihovih izločkov, zunajceličnih produktov. S tem si bakterije ustvarjajo bolj trden habitat iz ogljikovih hidratov. Ko je curek vode močnejši, se delčki odkrušijo in pristanejo na našem telesu, obrazu. Bolj umazane naj bi bile cevi v ZDA kot v Evropi, je še pokazala raziskava.

V velikih vodnih sestavih je raznolikost mikroorganizmov v vodi velikih sestavov, kjer je dodanega več klora, a so tu vseeno prisotne mikobakterije, ki so bolj trpežne, bolj odporne in premagajo številne druge bakterije – med drugim pa so odporne tudi na klor.

Bakterije se tako nahajajo v vsaki vodi, s katero se umivamo in ki jo pijemo. Cilj nam ne sme biti uničiti vse bakterije, temveč se znebiti škodljivih patogenov in tistih fekalne.

Kot še poudarja dr. Dunn, so že številne raziskave pokazale, da imajo otroci, ki so izpostavljeni umazaniji, prahu, bakterijam v zdravi meri, veliko boljši imunski sistem in zato so vsi poskusi, da bi živeli v sterilnem okolju, nesmiselni. S pretiranim čiščenjem naj bi namreč odrasli škodili tako sebi kot otrokom. Tudi umazanija, ki se kopiči v glavi in cevi tuša, se mu zato ne zdi težava. Morda se lahko v prihodnje le toliko spomnimo, da pod tušem ne odpremo ust na široko, ampak se pač le stuširamo.

Kemikalije nam pri tuširanju pravzaprav škodijo. Porušijo ravnovesje na koži. V stiku z umazanijo koža sama prepoznava dobre in slabe bakterije ter razvije obrambne mehanizme. Če jo neprestano čistimo, uničujemo vse organizme na njej, tudi dobre. Koža je bolj občutljiva in hitreje pride do reakcij – aken, ekcemov, alergij …

Razkuževanje doma priporočajo, če ima kdo od družinskih članov kakšno nalezljivo bolezen. Sicer pa je priporočljivo redno in povsem običajno čiščenje doma. Stranišče in hladilnik je priporočljivo čistiti pogosto in temeljito.

Kako naravno očistiti cev in glavo tuša?

Lahko napravite mešanico vode, soka limone in sode bikarbone. Cev ločite od pipe, odvijte tudi glavo tuša. Cev na eni strani zamašite, vanj natočite prej omenjeno mešanico, pustite nekaj časa delovati, nato pa pritrdite nazaj na pipo in spustite skozi cev močan curek. Voda naj teče nekaj časa, da se notranjost cevi izpere. 

Podobno lahko tudi glavo tuša potopite v posodo s prej omenjeno mešanico, pustite nekaj časa in nato splaknete pod tekočo vodo. Če se je na glavi tuša nabral vodni kamen, ga lahko odstranite z gobico ali kar ščetko za zobe.