Les je naraven material, ki prostoru daje občutek domačnosti, topline, mehkobe. Ločimo več vrst masivnih lesenih parketov:
– klasični (masivni parket večjih dimenzij, debeline 15–22 mm);
– lamelni (parket najmanjših dimenzij, položen mozaično);
– lam (nekakšna nadgradnja lamelnega; podoben je klasičnemu masivnemu, a nima utora in peres, je nekoliko tanjši in zato cenejši);
– tehno ali industrijski (iz lamel, ki so povezane v sklope);
– kant (lamelne deščice, postavljene pokončno – primernejši za bolj obremenjene prostore);

Poleg masivnih parketov poznamo tudi gotove večslojne (dvoslojne in večslojne) parkete. Prednost večslojnega parketa pred dvoslojnim je, da je bolj stabilen in so krčenja ter širjenja zato manj opazna. Pri teh je omogočeno brušenje, kolikokrat lahko določen parket brusimo, pa je odvisno od debeline zgornjega sloja, saj se pri vsakem brušenju zgornji sloj stanjša za 1–2 mm. Brusimo lahko tudi panelni parket, a le če je lepljen na podlago. Panelnega namreč lahko polagamo tudi plavajoče.

Lakiran ali oljen?

Oljene površine dajejo bolj naraven matiran videz lesa. Olje se vpije v vsako poro lesa in ga tako napravi bolj odpornega na tekočine (oljen les je vodoodbojen in ne vodoodporen) in odrgnine. Tak parket terja negovanje z oljem na vsaj 2 leti (lahko tudi 1-krat letno), obremenjene dele je treba negovati pogosteje kot manj obremenjene. Čiščenje je sicer preprosto – z vlažno (in ne povsem mokro!) krpo, ki jo prepojimo s posebnim  čistilom za oljene parkete. Vedno je treba paziti pri čiščenju z vodo, saj lahko ostanejo vidni madeži, v primeru da voda ostane dlje časa na parketu. Prednost je tudi v primeru mikropoškodb, saj les le dodobra zbrišemo in ga premažemo z oljem ter tako odpravimo določene manjše poškodbe.

Lakiran les ima bolj svilnat mat videz ali visoki sijaj. Pri tem je treba upoštevati le, da so na visokosijajnih tleh vse poškodbe bolj vidne. Les je lahko lakiran z enokomponentnim poliuretanskim lakom (manj obremenjeni prostori) ali dvokomponentnim poliuretanskim lakom (bolj obremenjeni prostori) na vodni osnovi (t. i. vodni laki). Laki, ki so na osnovi topil, se uporabljajo v izjemnih primerih.

Lakirani podi so načelno bolj odporni na praske, sloj laka pa ščiti tudi pred vdorom vode. Čiščenje je preprosto. V vedro vodo kanete nekaj kapljic koncentriranega čistila in pomijete tla. Vsake 2–3 mesece je dobro parket tudi polirati (če gre za normalno obrabo), na približno 15 let pa ga je treba zbrusiti in znova lakirati.

Trdota

Najobčutljivejši so les smreke, kostanja, hruške, jelše, breze, evropskega javorja in bukve. Med trše sodijo hrast, bambus, macesen, oreh. Za polaganje na talno gretje so primernejši parketi manjših debelin, po možnosti večslojni, ki je manj odporen na temperaturne spremembe in vlago ter se ne širi in krči tako intenzivno. Če imate talno gretje, se odsvetujejo les bukve, javorja, kanadskega javorja, akacija, dimljenega hrasta in wenge.

Kaj pa struktura?

Strukturo izberite glede na slog, ki ga želite v vaše domu. Prvi razred je ekstra les, ki je najbolj enakomerno obarvan, enakomeren, brez grč. Drugi razred je standard, tretji pa rustik, v katerega sodi precej bolj 'pisan' les, z grčami in raznolik. Ta daje prostoru poseben pečat.