Predvsem v renesansi je bil poudarek na dekorju, kvalitetnejše materiale pa so pri izdelavi začeli uporabljati v obdobju rokokoja in baroka, kjer je bil poudarek tudi na razkošju. V 14. stoletju so predvsem v srednji in severni Evropi kamine zasenčile peči, ker so imele večjo ogrevalno moč.
Prvi odprt kamin s cirkulacijo sekundarnega ogretega zraka je leta 1600 izdelal Francoz Savod, 150 let kasneje pa je Benjanin Franklin izdelal pensilvanski kamin, ki je vseboval omenjen Savotov princip, bil pa je zasnovan tako, da je omogočal daljšo pot dimnih plinov. Tako imenovana Franklinova peč z litoželeznimi vrati pred kuriščem se je pojavila leta 1900, ki pa se je z izumom varjenja še izboljšala. Razvoj kaminov je nato potekal relativno hitro; sledilo je centralno nameščeno kurišče z odprtinami v strehi za dim, pa kamin s kapo in lovilnikom dimnih plinov, kamin s cirkulacijo ogretega zraka, zožen presek pri odvodu dimnih plinov in vgradnja regulacijske dimne lopute ... Do danes je sicer tehnologija napredovala s 'svetlobno' hitrostjo, kar se odraža tudi pri proizvodnji kaminov, a vendarle so se skozi stoletja oblikovala neka pravila, ki veljajo kot osnova tudi pri projektiranju sodobnih kaminov.
V današnjem času imamo sicer na voljo pestro paleto sodobnih ogrevalnih sistemov in proizvajalci ter ponudniki se na vse pretege trudijo, da bi nas vsak na svoj način prepričali, da je njihova izbira najkvalitetnejša, najugodnejša in okolju najbolj prijazna, a kljub temu kamini še zdaleč niso utonili v pozabo. Ravno obratno, postajajo vse bolj priljubljen način dogorevanja stanovanj in hiš. Kako tudi ne, saj nič ne more zamenjati pristnega domačega, udobnega, romantičnega vzdušja, ki ga nudi prasketajoč ogenj v dnevni sobi, spalnici ali celo v kopalnici. Poleg tega ne smemo zanemariti niti dejstva, da je kamin lahko tudi odličen dekorativni element, ki vsakemu prostoru doda piko na i. Pa ne kamin, tudi kaminske peči so prava paša za oči in lahko bi rekli, da ga skoraj ni dizajna le-teh, ki ga ni na voljo, od rustikalnih, klasičnih pa vse do sodobnih in futurističnih. Ni 'vrag', da ne bi vsak našel kamina ali kaminske peči po svojem okusu.
Kaj moramo vedeti pred izbiro kamina?
Izbira ustreznega kamina ali kaminske peči je odvisna od več dejavnikov, med katerimi je vredno izpostaviti prostorske zmožnosti, osnovni namen (ali bo torej služil kot dodatek k centralnemu ogrevanju ali bo le dekorativni in romantičen element), stil opreme v stanovanju, želje ter seveda debelino denarnice. V kolikor ste med srečneži, katerim finance ne predstavljajo ovire, si lahko privoščite najkakovostnejšo in najsodobnejšo različico, žal pa nas večina te sreče nima. A ker gre za dolgoročno investicijo, je vendarle pametneje odšteti kakšen evro več, saj se nam bo vložek prej ali slej povrnil, v vsakem primeru pa je posvet s strokovnjakom nujen. Le tako bomo namreč našli najbolj optimalno rešitev, ki bo zadovoljila tako naše želje kot potrebe.
Pri novogradnjah je morda bolj smiselna odločitev vgradni kamin, ki ga projektiramo še pred gradnjo. Za že zgrajene objekte, predvsem za stanovanja v bloku, je primernejša kaminska peč, ker je bolj prilagodljiva in za namestitev niso potrebni večji gradbeni posegi.
Pri kaminih se lahko odločimo za zaprtega ali odprtega. Slednji je morda privlačnejši na pogled oziroma bolj 'romantičen' zaradi učinka ognja v prostoru, a ima manjši izkoristek kar se tiče toplote, ta je nekje do 50 odstoten.
Osnovna delitev kaminov
A pustimo izgled in romantiko zaenkrat pri strani; vse več ljudi se namreč za kamin odloči predvsem zaradi cenejšega energenta kot dodatek k centralnemu sistemu ogrevanja, zato poglejmo tudi tehnično plat. S tega vidika ločimo toplozračne in toplovodne kamine. Topozračni so kot lokalne peči in prostor ogrevajo s sevanjem, toplovodni pa so kot kotli centralne kurjave. Ogrevajo vodo v plašču kamina, ki jo potem črpalka poganja do ogreval (radiatorji, talno gretje, bojler za sanitarno vodo), ti elementi ogrevalnega sistema pa so običajno skriti. Tudi moč kamina je odvisna od namena, saj je razpon velik: toplozračni okrog 5 kW, toplovodni okrog 10 kW. Praviloma se v toplozračnih kaminih uporabljajo drva, v toplovodnih pa peleti. Toplovodni na pelete je lahko edina kurilna naprava v stanovanju in lahko ogreva prostore do 100 m2 ter sanitarno vodo. Tega se, čeprav tudi obstaja možnost, ne priporoča na drva, saj imamo potem v dnevni sobi kurilnico - prah, smeti in dim.
Kateri energent izbrati?
Na tržišču so na voljo kamini in kaminske peči na drva, pelete ali kombinirane peči, v katerih je mogoče kuriti drva in pelete. Peleti so valjasti stiskanci iz čiste suhe žagovine brez dodatkov ali drugih veziv, zato veljajo za naravno in ekološko gorivo, poleg tega pa je tudi količina pepela, ki nastaja pri zgorevanju, minimalna. Prednost peletov je tudi v tem, da je sistem ogrevanja s peleti avtomatski, kar pomeni, da peč sama dozira količino peletov v zalogovniku in tudi sama poskrbi za vžig ter ustavitev ogrevanja. Lastnik mora poskrbeti le za zalogo v zalogovniku ter vsake toliko očistiti peč in odstraniti pepel. Drva so cenejša, predvsem če jih pripravimo sami, je pa pomembno, da se sušijo vsaj dve leti. Njihova slabost je v tem, da zavzamejo preveč prostora, več je umazanije, torej smeti in dima, poleg tega pa kurjenje na drva zahteva več naše pozornosti. Po tem, ko ogenj zakurimo, moramo vsake toliko ponovno naložiti nekaj polen, hkrati pa moramo spremljati temperaturo prostora in zapirati dovod zraka, če v kurišču preveč gori. Zaradi udobja oziroma avtomatike so zato številni bolj naklonjeni pečem na pelete, če že nimajo drv zastonj. Kar se tiče kombiniranih peči, so dražje in zato se jih zanje morda odloči manj.
Poleg kaminov in kaminskih peči na lesno biomaso obstajajo tudi taki na bioetanol, etilni alkohol, ki nima vonja in ne onesnažuje okolja, izdelan pa je iz večkrat prečiščenega in filtriranega alkohola, ta pa je pridobljen s fermentacijo biomase ali iz rastlinskih proizvodov, ki se uporabljajo v agroživilski industriji in vsebujejo sladkor ali škrob. Ker pri gorenju bioetanola ni dima, saj ter drugih škodljivih emisij, je ta različica primerna za objekte, kjer ni mogoče namestiti dimnika. Za kamine in kaminske peči na bioetanol je značilno tudi, da imajo odprta kurišča, bolj primerni so pa za prostore, ki jih ogrevamo le občasno. So pa varni, z njimi ni veliko dela in so idealen dekorativni element, sploh zaradi pogleda na ogenj.
Možnosti je torej nešteto, izbira pa je odločitev vsakega posameznika. Naj še enkrat poudarimo, da se nikar ne zapodite do prvega ponudnika in izberete kamin, za katerega se vam zdi, da bi se idealno vkomponiral v vašo dnevno sobo. Potreben je tehten razmislek ter posvet s strokovnjakom; le tako boste namreč našli optimalno rešitev in boste hladne zimske mesece preživeli brez skrbi.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV