Ste ravno v procesu nakupa stanovanja ali hiše? Stanovanja, ki vam jih predstavljamo, žal že imajo svoje lastnike, zato vam spodnje vrstice najverjetneje ne bodo olajšale situacije, niti vam ne bodo ponudile kakršnegakoli nasveta. Vseeno pa je tu in tam zanimivo pogledati na drugo stran, kako, ali bolje rečeno, kje živijo tisti, ki lahko za nakup stanovanja sežejo precej globlje v žep kot ostali.
Ko razmišljamo, kako oblikovati objekt, interjer ali območje okrog objekta, se pogosto oziramo le na svoj okus, se pogovarjava z arhitektom Deanom Pertinačem. Prebiramo o arhitekturi in oblikovanju ter se denimo navdušimo nad skandinavskim pristopom. Toda ne pomislimo, ali ta res ustreza tudi našemu prostoru.
Bela hiša ni le dom ameriškega predsednika, ampak tudi eden najbolj prepoznavnih arhitekturnih simbolov na svetu. Ta veličastna stavba predstavlja izjemen primer neoklasicistične arhitekture in je polna fascinantnih arhitekturnih in vrtnarskih podrobnosti.
Ko razmišljamo o ustvarjanju našega sanjskega doma, materiali, ki jih izberemo, močno vplivajo na občutek in vzdušje prostora. Eden izmed materialov, ki je hkrati osupljiv in trajnosten, je butana zemlja.
Ste vedeli, da je ideja o prvi olimpijski vasi plod francoskega učitelja in zgodovinarja Pierra de Coubertina in da so prvo vas zgradili ravno pred 100 leti za potrebe OI v Parizu? Prej so športniki večinoma bivali v hotelih, gostiščih, pa v raznih šolah in celo na ladjah, s katerimi so pripluli na tekmovanje. Pogledali smo, kako je bila videti prva olimpijska vas in kakšne objekte imajo na voljo športniki stoletje pozneje.
V današnjem svetu, kjer je trajnost postala ključna vrednota, tudi pri oblikovanju doma iščemo načine, kako zmanjšati ekološki odtis in hkrati ustvariti prostor, ki je estetsko privlačen in udoben. Trajnost v notranjem oblikovanju pomeni izbiro materialov, barv in elementov, ki ne obremenjujejo okolja, temveč ga ohranjajo.
Ko takole premlevam o današnji tematiki, se spomnim lanskega poletja, kako smo s prijatelji posedali okoli ognja, z zadovoljnim nasmeškom po uspešnem preizkušanju novega žara. Praviloma so sledile debate o raznoraznih filozofskih in življenjsko neizogibnih stvareh (beri: reševanje sveta in včasih tudi bližnjih planetov). In ker smo pač v teh letih, se permanenten dom v obliki hiše vse več pojavlja v debatah. In potem je padlo vprašanje: ''Kaj pa montažna hiša?'' Seveda obvezno sledijo nasveti in pripombe vseh sodelujočih, nekatere koristne, druge bolj hecne. Kakšna pa mi da misliti ravno za takšen prispevek.
Še preden sploh pade odločitev o gradnji hiše, je pred tem prisotna faza sanjarjenja. Gotovo jo marsikdo med vami prepozna. Saj veste, tista čisto deklarativna faza, ko izkoriščate proste trenutke in na spletu brskate po spletnih straneh ponudnikov gradnje hiš, pri tem pa ni nikakršnih mentalnih omejitev.
Denar ne more kupiti vsega, lahko pa kupi varnost. Ali vsaj občutek varnosti. Številni najbogatejši poslovneži, estradniki, športniki in lastniki najuspešnejših podjetij imajo pripravljene načrte, če svet zdrsi v katastrofo epskih razsežnosti. Zaradi vse pogostejših groženj namreč v zadnjem desetletju narašča povpraševanje po elitnih bunkerjih in zakloniščih.
Slovenija je bogatejša za nov arhitekturni dosežek, in sicer je svoja vrata za obiskovalce odprla najvišja stavba pri nas. To je kar 106 metrov visok razgledni stolp v Rogaški Slatini.
Zelene strehe predstavljajo pomemben element v urbani arhitekturi, saj spreminjajo podobo in delovanje mestnih okolij. Njihov vpliv presega zgolj estetski vidik, saj zmanjšujejo vpliv mestnih toplotnih otokov, prispevajo k boljši kakovosti bivanja ter ustvarjajo privlačno okolje za prebivalce, kot tudi obiskovalce mest. Čeprav so zelene strehe relativno nov pojav v urbanih naseljih, njihova priljubljenost narašča s hitro urbanizacijo tako pri nas kot v svetu.
Prepričani smo, da je Evropa najboljši kraj na svetu za raziskovanje osupljivih gradov. Nikjer drugje namreč zgodovina kraljev, cesarjev in drugih vladarjev ni tako bogata kot ravno na naših tleh. Zdi se namreč, da ne moremo obiskati mesta ali se odpraviti na izlet, ne da bi naleteli na kakšno kraljevo rezidenco. Že bežno raziskovanje nam odstre čudovite skrivnosti, ki so jih dolga stoletja skrivali srednjeveški kamniti zidovi, v nebo vpijoči stolpi in mostovi, ki so skrbno varovali prebivalce znotraj zidov. Vse od škotskega višavja in bavarskih Alp do sredozemske obale se raztezajo najlepši dvorci in graščine v Evropi.
