Verjetno poznate slavno sliko italijanskega umetnika Leonarda Da Vincija, ki je okrog leta 1490 naslikal risbo, ki ji danes pravimo Virtuvijev človek. V italijanščini tej risbi pravijo 'Le proporzioni del corpo umano secondo Vitruvio', kar lahko prevedemo kot 'Razmerja človeškega telesa po Vitruviju'. Risba, ki je bila narisana s črnilom na papir, prikazuje moškega v dveh položajih. Roke in noge so iztegnjene v vrisan krog in kvadrat. Ta risba prikazuje tako imenovani zlati rez po Marcusu Vitvuviusu Polliu, popolno razmerje človeškega telesa, ki pa je vodil tudi do razprave o popolnem razmerju v arhitekturi.

Kaj sploh je arhitektura?

Povedano po šolsko je arhitektura znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje. V svoji teoriji, in navsezadnje tudi v praksi, zajema tri temeljna načela, ki jih je pred več kot 2000 leti zapisal Vitruvij, arhitekt, rimski pisec in gradbeni inženir. Ta načela izhajajo iz vprašanja, kako lahko nastane kakovostna prostorska rešitev v kombinaciji s kakovostnim bivalnim okoljem, opredelimo pa jih lahko tudi kot nosilne elemente arhitekture – načelo trdnosti, uporabnosti in načelo lepote. Vsa ta načela so v arhitekturi med seboj neločljivo povezana. Lepota ali estetski moment, kot mu pravi stroka, ni le okrasen dodatek uporabnega in trdno zgrajenega objekta, temveč je z uporabnostjo in trdnostjo neločljivo povezan, kot takšen pa ima izjemen pomen za okolje, kulturo, družbo in za posamezno državo.

Sama beseda izvira iz latinske besede architectus, ki je nekakšna sestavljenka grških glagolov, v svojem bistvu in skupku pa pomeni biti prvi, na začetku, voditi, tesar, mizar, mojster, obrtnik, navsezadnje ne smemo pozabiti niti na glavni graditelj. Vitruvijeva načela trdnosti, uporabnosti in lepote so se ohranila do danes, kljub temu pa ne smemo izpustiti niti pojmovanja drugih slavnih arhitektov, med katerimi se mnenja od Vitruvija tudi razlikujejo. Med njimi najdemo delo Leona Battista Albertija, ki je v arhitekturi zagovarjal predvsem načelo harmonije in je bil kot takšen do prejšnjega arhitekta kritičen. Tukaj imamo še denimo Scamozzija, ki je arhitekturo opredelil kot najvišjo znanost, ki naj bi ustvarjala red vseh stvari na svetu. V času baroka se je arhitekturo razumelo kot eno izmed umetnosti, v času razsvetljenstva pa celo kot instrument družbene spremembe. Skozi zgodovino se je razvijala in dobivala vedno nove in sveže podobe.

Arhitekturno projektiranje

Arhitekturno projektiranje je kompleksen proces snovanja in načrtovanja objekta, ki zajema tako stavbe, trge, mostove ali kakšne druge zgrajene strukture. V proces projektiranja je vedno zajeto timsko delo, ki ga vodi posamezen arhitekt, za njim pa stoji skupina arhitektov, v sodelovanju s strokovnjaki različnih strok. Praksa projektiranja pri arhitekturi pa ne sloni le na tehničnih disciplinah, ampak se opira še na številne druge družboslovne, humanistične in druge panoge, ki obravnavajo potrebe ljudi in družbe.

Zakaj je arhitektura danes pomembna?

Osnovna načina gradnje sta masivna in skeletna gradnja, ki sta se razvili v pradavnini. Razvoj gradbenih materialov in spremembe v sami arhitekturi in njenih značilnosti so zelo povezani. Novi materiali arhitekturi odpirajo nove možnosti, nove tipe konstrukcij in nova pojmovanja. Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen, hkrati pa ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objekta. Med ljudmi je zelo pogosto prisotno prepričanje, da arhitekta za snovanje lastnega doma preprosto ne potrebujemo, saj nam ta le in samo pripravi dokumentacijo. Le malo jih ve, da je to samo ena od njihovih številnih nalog, saj se arhitekt poklicno osredotoča predvsem na oblikovanje objekta, dodatno pa tudi z oblikovanjem prostorov, funkcionalnosti, racionalni razporeditvi prostorov glede na prostor ter mnogo drugega. Arhitekta dejansko potrebujemo, ko je treba ustvariti načrt objekta in dobiti dokumentacijo za gradnjo hiše. Osnovna arhitektova naloga je, tako kot smo že dejali, da 'ustvarijo' objekt, od same ideje pa vse do dejanske izvedbe in izvedbe vseh podrobnosti. Velikokrat želimo pri tem prihraniti denar, kar pa se nikoli ne izkaže niti kot dobra izbira niti kot naložba za prihodnost. 

Danes imamo na voljo večfunkcionalno pohištvo, kuhinje po meri in strukture ter elemente, ki so kot naročeni za naš dom. Ali pa se zgolj zdijo. Arhitektura je pri snovanju ali pa zgolj pri prenovi doma pomembna predvsem iz funkcionalnega vidika. Če se namreč vrnemo na tri temeljna načela po Vitruviju, trdnosti, uporabnosti in načelu lepote, vidimo, da je vse skupaj še kako smiselno. Vsi si namreč želimo kakovostnega doma, ki bi stal na trdih temeljih in bi nam služil še mnogo let. Hkrati si vsi želimo doma, ki bi bil maksimalno funkcionalen in bi morda, kljub majhnosti, v njem lahko izkoristili vsak obstoječ kotiček v najboljši možni meri. Dodatno pa si seveda tudi vsi želimo, da bi imeli čim lepši in toplejši dom, v katerega bi, ko bi gostje in tudi sami stopili vanj, čutili ljubezen in domačnost. Vse to je arhitektura in v svojem bistvu združuje vse opisane elemente.