Bela hiša ni le dom ameriškega predsednika, ampak tudi eden najbolj prepoznavnih arhitekturnih simbolov na svetu. Ta veličastna stavba predstavlja izjemen primer neoklasicistične arhitekture in je polna fascinantnih arhitekturnih in vrtnarskih podrobnosti.
Bela hiša, uradna rezidenca in delovno mesto predsednika Združenih držav Amerike, je ena najbolj prepoznavnih stavb na svetu. Nahaja se na aveniji Pennsylvania 1600 v Washingtonu, D.C., in je bila zgrajena med letoma 1792 in 1800 po načrtih irskega arhitekta Jamesa Hobana.
Zasnovana je v neoklasicističnem slogu, ki združuje elemente grške in rimske arhitekture. Stavba, ki je zgrajena iz peščenjaka, ima šest nadstropij, vključno s kletjo, pritličjem, državnim nadstropjem, drugim nadstropjem in podstrešjem. Njena skupna površina znaša več kot 5.100 kvadratnih metrov. Najbolj prepoznaven del stavbe je južno pročelje s polkrožnim balkonom, podprtim s stebri v jonskem slogu.
Zanimiv arhitekturni element predstavljajo tudi velika okna z dvojnimi krili, ki segajo od tal do stropa in omogočajo obilo naravne svetlobe. Stavba ima 132 sob in 35 kopalnic, med najbolj znanimi prostori pa so Ovalna pisarna, Modra soba, Zelena soba, Rdeča soba in državna jedilnica.
Notranjost Bele hiše je bogata z zgodovinskimi artefakti, umetninami in pohištvom, ki odražajo ameriško zgodovino in kulturo. Vsaka soba ima svoj edinstven značaj in namen, od Ovalne pisarne, kjer predsednik opravlja svoje uradne dolžnosti, do Modre sobe, ki je namenjena uradnim sprejemom.
18 hektarjev velik park
Poleg same stavbe so pomemben del Bele hiše tudi njeni vrtovi in zunanje površine. Bela hiša je namreč obdana z 18 hektarjev velikim parkom. Južni vrt, ki ga je zasnovala prva dama Jacqueline Kennedy, je priljubljeno prizorišče za uradne dogodke in sprejeme. Znan je tudi kot Rožni vrt, kjer so geometrično zasnovane grede s sezonskim cvetjem, tam je tudi zgodovinska magnolija, zasajena v času predsednika Andrewa Jacksona. Severni vrt pa je znan po svoji čudoviti pokrajini in zgodovinskih drevesih, ki so jih zasadili različni predsedniki. Hkrati je tam zelenjavni vrt, ki ga je zasnovala Michelle Obama.
Bela hiša je skozi leta doživela številne obnove in prenove, da bi ohranila svojo strukturo in zgodovinski pomen. Ena najbolj obsežnih obnov je bila izvedena med predsedovanjem Harryja S. Trumana, ko so temeljito prenovili notranjost stavbe.
Ogrevanje Bele hiše je doživelo fascinantno evolucijo skozi zgodovino. V začetku so bili samo odprti kamini v vseh sobah, leta 1830 je Bela hiša dobila prvi sistem centralnega ogrevanja s pečmi na premog, skoraj 100 let pozneje so vgradili prvi sistem centralnega ogrevanja. Danes ima stavba sodoben HVAC sistem, torej ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Prav tako ima posebne rezervne generatorje za primer izpada elektrike.
Za vzdrževanje skrbi več kot 100 redno zaposlenih ljudi. Letni proračun za vzdrževanje znaša okoli 13 milijonov dolarjev (dobrih 12 milijonov evrov, vključno z vrtovi), medtem ko samo ogrevanje in hlajenje stane približno 1,5 milijona dolarjev (slabih 1,4 milijona evrov) letno.
Je pa v zadnjih desetletjih Bela hiša postala vzor trajnostnega upravljanja zgodovinskih stavb. Tako so na streho vgradili solarne panele, imajo tudi sistem za zbiranje deževnice, kompostiranje organskih odpadkov, hkrati so vgradili energetsko učinkovita okna in poskrbeli za dodatno izolacijo.
Čeprav je Bela hiša edinstvena stavba, lahko nekaj njenih rešitev navdihne tudi domače mojstre. Te so: uporaba svetlih barv za večji občutek prostornosti, izredno dober prezračevalni sistem, kombiniranje zgodovinskih elementov s sodobnimi tehnologijami ter načrtovanje vrtov z mislijo na vse letne čase.
Pogled v preteklost
Bela hiša je postala uradna rezidenca ameriškega predsednika leta 1800, ko sta se vanjo vselila predsednik John Adams in njegova žena Abigail. Prvi predsednik ZDA George Washington ni nikoli živel v Beli hiši, čeprav je nadzoroval njeno gradnjo, ki se je začela leta 1792. Leta 1814, med vojno z Britanijo, so Britanci Belo hišo požgali, pozneje pa so jo obnovili. Da bi prekrili ožgane stene, so jih prebarvali z belo barvo, od takrat pa se je stavbe prijelo neuradno ime Bela hiša, ki je uradno postalo šele leta 1901 pod predsednikom Theodorjem Rooseveltom.
Bela hiša tako ostaja vrhunski primer, kako lahko zgodovinska stavba združuje reprezentančno funkcijo, družinsko bivanje in trajnostne rešitve. Njena arhitektura in vrtovi tako že več kot dve stoletji navdihujejo arhitekte, vrtnarje in domače mojstre po vsem svetu.
