V prvi fazi bodo na obrobju mesta zgradili 155 stanovanj lesene in hibridne gradnje. Do leta 2023 nameravajo v 20. in 21. dunajskem okrožju zgraditi skupno tisoč tovrstnih subvencioniranih stanovanj. Kot sta na predstavitvi projekta povedala dunajski župan Michael Ludwig in mestna ministrica za stanovanjsko gradnjo Kathrin Gaal, gre za trajnostno gradnjo z lesom. Les je namreč lokalna naravno obnovljiva surovina z možnostjo recikliranja in velikim vplivom na znižanje emisij toplogrednih plinov.

S programom lesene in hibridne gradnje subvencioniranih stanovanj bodo tako širokemu krogu prebivalstva omogočili udobno bivanje tudi v času podnebnih sprememb. Velik poudarek pri tem bo na ukrepih ozelenitve, hlajenja, senčenja in prezračevanja, kar bo prispevalo k izboljšanju mestne mikroklime. Poleg tega naj bi s projektom ustvarili nova delovna mesta za načrtovanje in gradnjo novih stanovanjskih stavb, saj so ta nujno potrebna zaradi težkih gospodarskih razmer med pandemijo.

"Dunaj ima že vrsto let v mednarodnem merilu vodilno vlogo na področju varstva podnebja. Zlasti pri gradnji subvencioniranih stanovanj dajemo velik poudarek okolju prijaznim ukrepom. Sedaj imamo pomembno nalogo, da najdemo najboljše možne rešitve za izzive, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in povečanje števila prebivalcev. Zato smo razvili program subvencionirane stanovanjske gradnje z lesom, ki se osredotoča na gradnjo in življenje v mestu v sožitju z naravo," je povedal župan Michael Ludwig.

Poleg ekološke stanovanjske gradnje mesto Dunaj v okviru številnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam in vročini spodbuja meščane, da ozelenijo svoje stavbe. Za ozelenitev strehe lahko vsak meščan prejme do 20.200 evrov subvencije. Zeleno fasado, ki je obrnjena na ulico, mesto subvencionira z največ 5.200 evri, za ozelenitev notranjih dvorišč pa lahko meščani prejmejo do 3.200 evrov. Rastline na stavbah v vročini v okolico oddajajo vodo, ki hladi ozračje, pozimi pa stavbo dodatno izolirajo, kar zniža stroške ogrevanja. Prav tako rastline stavbam zagotavljajo zaščito pred dežjem, ultravijoličnim sevanjem, hrupom in prahom, medtem pa poskrbijo še za večjo biotsko raznovrstnost.