Ko dorečete, kako veliko hišo boste zgradili in koliko denarja vložili v samo gradnjo, potrebujete dober gradbeni načrt. Še preden se lotite gradnje, morate urediti tudi vso projektno dokumentacijo in potrebna gradbena dovoljenja. Šele nato lahko začnete s procesom same gradnje, ki ga delimo na pet gradbenih faz. 

Prva gradbena faza

Začetna faza je ena najpomembnejših faz gradbenega projekta, saj zajema vse korake, ki jih morate narediti, preden začnete graditi v višino. V grobem lahko rečemo, da gre za postavitev temeljev in temeljne plošče. 

Vsaka gradnja se začne s pripravo terena, gradbišče se ogradi in zavaruje, nato sledi zakoličenje zgradbe na parceli ter izkop gradbene jame za temelje hiše. Pri tem je pomembno tudi, da poskrbimo za potrebno drenažo in izolacijo temeljev proti vlagi. Na koncu sledi postavitev temeljev in temeljne plošče.

V povprečju ta pripravljalna dela predstavljajo okoli 3–5 odstotkov vseh stroškov gradnje. A ker vemo, da so temelji izjemnega pomena za celotno konstrukcijo, pri tej fazi nikakor ne varčujte preveč. 

Druga gradbena faza

Pri tej fazi gre za nadaljevanje gradbenih del po tem, ko so temelji že postavljeni, in zajema predvsem postavitev kletne plošče. Pomembna je predvsem pravilna izvedba zasipa kletnih zidov, da se klet ne bi preveč posedala. 

Mnogi objekti sicer nimajo kletnih prostorov, včasih zato, ker si jih investitor ne želi, pogosto pa tudi zaradi podlage, na kateri se gradi, saj ta ne omogoča gradnje kleti. 

Pogosto pa se za klet posamezniki ne odločajo, ker bi to pomenilo večje gradbene posege (miniranje), kar posledično pomeni precejšnje zvišanje stroškov za gradnjo hiše. 

Tretja gradbena faza

V tej gradbeni fazi so na vrsti groba gradbena dela oziroma konstrukcijska dela. Torej, gradnja zidov in nadstropij oziroma vseh etaž, tudi podstrešja, in postavitev strešne konstrukcije. Gre torej za izgradnjo celotne strukture objekta: nosilnih zidov in sten, dimnika, stopnic, stropov in nenazadnje tudi strehe. 

Za izvedbo te faze boste potrebovali zidarje, tesarje in krovce. Ker gre pri večini del za t. i. mokra dela, je dobro, da s to fazo začnete spomladi oziroma po koncu zime. Za dobro vezavo cementne malte je namreč pomembno, da zunaj ne zmrzuje več. 

Druga in tretja gradbena faza skupaj predstavljata v povprečju okoli 40–45 odstotkov vseh stroškov gradnje. 

Pogosto lahko v nepremičninskih oglasih zasledimo, da se neki objekt prodaja v "tretji podaljšani gradbeni fazi". To lahko pomeni različne stvari, načeloma pa gre za nadaljevanje tretje faze. Največkrat gre za to, da so poleg zgrajene konstrukcije na objektu že tudi vrata in okna. 

Četrta gradbena faza

Pri četrti gradbeni fazi se izvajajo vsa dela v notranjosti in zunanjosti objekta, ki zagotavljajo, da je hiša pripravljena za uporabo. Dela zajemajo postavitev predelnih sten, betonskih tlakov, izolacije, postavitev ogrevalnih sistemov, električne in druge napeljave v objektu, izvedbo notranjih in zunanjih ometov, obloge sten in tal, izolacijo podstrešja, izdelavo fasade in podobno. 

Ta faza predvideva tudi vgradnjo stavbnega pohištva: okna, polkna, vhodna, garažna in notranja vrata, balkonske ograje, stopnišče ... Pa tudi vsa morebitna kamnoseška in ključavničarska dela. 

Peta gradbena faza

V peti gradbeni fazi se izvedejo vsa zaključna gradbena dela, kot so denimo dokončanje inštalacij, slikopleskarska dela, steklarska dela, polaganje parketa oziroma drugih talnih oblog, polaganje stenskih oblog. 

To pomeni, da je gradnja hiše zaključena do točke, ko je možna takojšnja vselitev. Vendar pa zaključna dela ne bodo kakovostna, če so se dogajale napake pri prejšnjih gradbenih fazah. 

Zadnji dve fazi skupaj predstavljata največji delež (okoli 50–55 odstotkov) v končni ceni gradnje hiše. 

Končni stroški gradnje hiše in čas, ki ga posamezna faza potrebuje, so v veliki meri odvisni od tega, za kakšno gradnjo se odločite (montažna hiša, zidana hiša, lesena hiša) in kakšne materiale pri tem uporabite.