Senzorične zaznave, med katere uvrščamo vonj, okus, tip, sluh in vid, predstavljajo pomemben vidik človekovega življenja. Če karikiramo, brez vonja ne bi morali imeti svojega najljubše vrste parfuma, brez okusa svoje najljubše hrane, brez senzorične zaznave, kot je tip, se ne bi mogli dotikati in čutiti drug drugega, brez sluha slišati najlepših besed, brez vida pa ne bi vedeli, kakšne oblike predstavljajo vse stvari in ljudje, ki jih imamo tako zelo radi. Svet brez senzoričnih zaznav svet bi bil tako nekoliko nenavaden in drugačen od tega, ki ga poznamo sicer. Da je svet brez kakšne od senzoričnih zaznav drugačen, se zavedajo vsi, ki kakšnega čutila nimajo.

Čutilo, s katerim naj bi po nekaterih informacijah dobili kar 80 % vseh informaciji iz okolja, je vid. Pravimo mu čut za zaznavanje svetlobe. Zaradi tega čuta zaznavamo okolje, ljudi in stvari, na svojevrsten način, zato ne preseneča, da je ena izmed najbolj pomembnih zaznav, zaznavanje barv, še manj pa podatek, da v psihologiji obstaja čisto svojevrstna veda, ki ji pravimo psihologija barv.  

Psihologija barv

Če gre verjeti psihologiji barv, te vplivajo na naša čustva, razpoloženje in dojemanje sveta okoli nas. Navadno, če že imamo v lasti hišo ali stanovanje, težko spreminjamo dotične arhitekturne lastnosti prostorov in celotnega objekta, toda s premišljeno uporabo barv, navsezadnje pa tudi s svetlobo, lahko bistveno preuredimo prostore tako, kot nam ustreza. Strokovnjaki na tem področju pri barvah v domu poudarjajo, da je še bolj kot izbira same barve, pomembna kombinacija teh.

Z dotičnimi barvami in barvnimi kombinacijami, tudi z odtenki in niansami, lahko prostore optično povečamo, pomanjšamo, z barvami določen prostor deluje bolj topel, ali na nasprotni strani utesnjen. Veliko ljudi se v želji, da bi na primer stene v stanovanju obarval v svojo najljubšo nianso temno zelene barve, ne zaveda, kako bo ta barva prišla v kontekst s pohištvom in z ostalimi elementi, navsezadnje pa, kako bo ta barva vplivala na naše razpoloženje. Tako kot pri vsem v življenju, denimo pri gradnji, matematiki, vožnji ali pa katerem koli drugem področju, obstajajo pravila in lastnosti, ki se jih moramo držati. Pri barvah je tako pomembno, da se zavedamo, da s toplimi barvami v prostoru optično manjšamo njegove lastnosti, z izbiro hladnih tonov pa na nasprotni strani, prostore lahko povečamo.

Kot smo dejali, pa imajo barve vpliv ne le na prostore, temveč tudi in predvsem na naše razpoloženje in dojemanje našega doma. Na prvem mestu moramo poudariti, da nikakor ne gre trditi, da človekova najljubša barva, denimo črna, pove o njem, da je negativen človek, bela pa pozitiven. Vsak od nas ima zaradi različnih dejavnikov različno dojemanje barv, vsekakor pa obstajajo določene zakonitosti, ki jih predpisujemo določenim barvam. Rumena barva na primer predstavlja kreativnost, zelena potrpežljivost, modra modrost, oranžna naj bi spodbujala kreativnost, rdeča je strastna barva, vijolična barva inteligence in duhovnosti, roza pa naj bi bila barva ženskosti in igrivosti. Ko je govora o teh in podobnih barvah v domu je treba poudariti, da ne obstaja slaba in dobra barva, temveč je pomembno predvsem, katere odtenke barv izbiramo in navsezadnje, kako barve med seboj kombiniramo. Še tako lepo pohištvo in še tako dobra prostorska postavitev, ne bo služila prav ničemer, če je ne bomo znali usklajevati med seboj z barvami sten in na primer barvo poda.

Barve sten in elementov v domu

V samem bistvu barve lahko razdelimo na hladne in tople barve, pri čemer pa je vse odvisno od percepcije dojemanja. Po navedbah nekaterih psihologov naj niti ne bi videli in dojemali barv vsi enako. Sicer pa poznamo primarne, sekundarne in terciarne barve, pri čemer k primarni spadajo barve, katerih ni mogoče dobiti z nobeno kombinacijo drugih. To so rdeča, modra in rumena. Sekundarne barve so oranžna, zelena in vijolična, ki jih dobimo z mešanjem prve skupine. Terciarne barve pa dobimo z mešanjem primarnih in sekundarnih barv. Pri tem nobena ni označena za slabo ali dobro, a ko je govora o barvanju sten, vsaka barva doda dotični značaj prostoru, ki se ga morda ob prvi izbiri niti ne zavedamo. Ljudje velikokrat rečejo, da izbira toplih barv ni primerna za dom, a temu ni tako. Pomembna je predvsem kombinacija.

Če imamo v stanovanju denimo temen kuhinjski pult, temen pod, dodatno pa še temno pohištvo, je vsekakor logična izbira, da ne bomo šli v temne odtenke barvati še stene. Če so talne obloge, in na primer kuhinjski pult, v toplih in intenzivnejših barvah, je za stene boljše izbirati hladnejše odtenke, in obratno. Veliko malarjev in slikopleskarjev svetuje takšne odločitve, da stanovanje ne izgleda preveč hladno in sterilno, ali pa preveč toplo in utesnjeno.

Bela barva še vedno velja za nevtralno izbiro, saj lahko potem po milji volji kupujemo kakršno koli pohištvo, medtem ko smo pri določenih barvah, denimo temno zeleni vezani na izbiro posebnih, ki se omenjeni barvi bolj priležejo. Masivno pohištvo se na primer definitivno ne bo dobro ujelo s temno vijolično ali temno zeleno, medtem ko bo šlo belo skoraj k vsaki barvi. A tu pridemo nazaj do psihologije barv, kjer se pri notranjem opremljanju svetuje, da ne glede na izbiro barve, nikoli ne izbiramo preveč intenzivne tone.

Pomembno je tudi, da se prostori med seboj povezujejo in določajo nekakšno smiselno celoto. To ne pomeni, da potrebujemo celotno stanovanje opremiti v eni sami seriji pohištva, toda, če imamo denimo radi masivno pohištvo in dnevno in jedilnico opremimo s takšno vrsto, verjetno ni pametna izbira, da se bomo lotili najnovejše bele lakirane kuhinje? A tu ni govora samo o barvah, temveč že o izbiri pohištva, ki pa konec koncev tudi vpliva na same prostore.

Barve fasade

Ko je govora o barvah fasad, je slovenska družba precej razdeljena. V naši državi imamo veliko stavb s kričečimi barvnimi fasadami, dejstvo, ki stoji za tem pa je predvsem neznanje in nepoznavanje psihologije barv ter navsezadnje, pomena, ki ga imajo same barve na nas in na okolje. Dejstvo je, da v Sloveniji nimamo zakona, ki bi določal barve fasad, katere so dovoljene in, katere niso. Lahko pa odločitve posameznikov z odlokom omejijo občine. A te tega ne storijo pogosto. Ko je govora o novih gradnjah je barva fasade že v naprej določena v projektni dokumentaciji, ki jo moramo priložiti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Drugačne izbire barvne fasade kasneje torej niso dovoljenje, posebej, če je govora o kričečih in motečih barvah.

Nekateri namreč trdijo, da je stvar posameznika, za katero barvo fasade se odloči, saj je navsezadnje hiša njegova lastnina. A druga stran smiselno opozarja na dejstvo, da smo ljudje vedno bolj preveč nagnjeni k individualizmu, pri tem pa spregledamo druge, predvsem pa okolje v katerem sobivamo. Strokovnjaki svetujejo, da pri izbiri fasadne barve gledamo za hladnimi odtenki, če pa nam te niso blizu, poiščimo tudi tople odtenke, a nikar naj ne bodo preveč kričeči. Tako kot pri ujemanju barv sten s pohištvom, podom in izborom drugih elementov moramo tudi pri fasadi gledati, da se ta ujema s streho, okni in navsezadnje tudi z žlebovi. Najbolje je izbirati barve, ki se pojavljajo v našem okolju. Izbira kričečih barv vodi do nefunkcionalnosti videza stavbe, ki navsezadnje postane neprimerna za okolico.