Kaj lahko storimo, če živimo v večstanovanjski stavbi, ki nima dvigala? Če govorimo o nezgodi, ki pomeni daljše okrevanje, se morda vseeno nekako lažje znajdemo. Razni pripomočki za premikanje vozička po stopnicah se lahko najamejo, a po pripovedovanju težko premostijo kaj več kot le eno nadstropje. Kako pa pridejo blizu reševalci? Če oseba lahko vstane in je na berglah, jo morda dva močna odneseta na stolu ali ga oprimeta, da počasi hodi. Dejstvo je, da imamo pri nas še mnogo večstanovanjskih stavb z več nadstropji brez dvigal. Predpisi to še vedno dovoljujejo in se niso spremenili. Da bi vgradili dvigalo, je treba zbrati dovolj denarja ob podpori vseh stanovalcev, a izvedba včasih prostorsko tudi ni izvedljiva.

V stanovanju, kamor pride oseba na invalidskem vozičku, je lahko kup ovir. Zato moramo, preden osebo pripeljemo domov, preveriti kar nekaj mest v stanovanju in če lahko, ukrepamo sami ali z manjšimi predelavami. Najprej se lahko srečamo s preozkimi vrati, skozi katera voziček ne gre.

Gotovo je v stanovanju tudi nekaj pragov, preko katerih je težko ali nemogoče spraviti kolesa. Pragove se da odstraniti, pri vratih si morda pomagamo tako, da snamemo krilo in nasadila. Če je vratna odprtina še vedno preozka, brez predelave ne bo šlo. Vrata se izbijejo, razširi se odprtina in vstavi nov podboj, kar pa ni vedno mogoče na hitro in preprosto, še posebej, če je stena nosilna, imajo vrata kovinski podboj in so potrebna še dodatna druga dela.

Premajhna kopalnica je gotovo največja težava. Zaradi premalo prostora je lahko oviran dostop in uporaba stranišča, umivalnika. Kadi oseba sama ne more uporabljati, a tudi premajhen in nedostopen tuš je nepremostljiva ovira. Kopalnice ne moremo prenoviti čez noč, a tudi povečati je ne moremo. Ob prenovi se odpovemo kadi in namestimo nivojski tuš, če je le mogoče.

Oseba na vozičku potrebuje krog s premerom 150 centimetrov, da se lahko obrne za cel krog. Za udobno tuširanje potrebuje vsaj 120 cm velik tuš brez ovir v vratih in stenah in na tleh. Povsod v stanovanju, vsaj na enem mestu v prostoru, mora biti dovolj prostora za obračanje vozička. To pa je morda skoraj nemogoče doseči, še posebej v majhnem, z opremo in navlako natrpanem stanovanju. V spalnici mora biti prav tako ob strani postelje vsaj 120 cm prostora, da se oseba presede v posteljo ali da ji pri tem nekdo pomaga.

Povsod se moramo znebiti nekaj opreme, predvsem navlake, ki ovira gibanje z vozičkom. Odstraniti moramo tudi preproge in predpražnike, kjer se kolesa ustavijo. Ovirano je lahko gibanje v kuhinji in dostopanje do jedilne mize. Kuhinja morda zahteva kar nekaj predelav, da bi jo lahko uporabljala tudi oseba na vozičku. Odmaknimo mizo za toliko, da se voziček udobno pripelje ob njo ter odstranimo en ali dva stola. V dnevni sobi naj bo toliko prostora, da voziček stoji na mestu, kjer oseba udobno vidi na televizijo in je neoviran dostop do okna in prehoda na balkon.

Balkon je za invalida redek stik s svežim zrakom in soncem. Če je med dnevno sobo in balkonom prag, ga moramo premostiti z daljšo poševno nameščeno ploščo, ki deluje kot klančina. Na balkon lahko položimo lesen pod, da s tem dvignemo tla in voziček lahko pripelje na balkon. A tudi tam mora biti dovolj prostora za obračanje vozička, sicer je vedno potreben nekdo, ki pomaga. Neodvisnost osebe na vozičku je zelo pomembna, a težko je omogočiti bivanje, če so ovire prevelike in spremembe niso mogoče na hitro in brez zelo velikih stroškov. Takrat moramo razmisliti o možnosti menjave stanovanja za primernejšega in bolj dostopnega.

V branje priporočamo še: