Po podatkih SURS-a iz leta 2017 gre 19,7 % električne energije za velike gospodinjske aparate, kot so hladilnik, zamrzovalniki, pralni in pralno sušilni stroji in pomivalni stroji, 18,4 % za ogrevanje sanitarne vode, 11,9 % za ogrevanje in hlajenje prostorov, 7,8 % za kuhanje, 6,4 % za pametne naprave, 5,5 % za razsvetljavo.

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2018 pa kažejo, da je domača proizvodnja energije znašala 148.000 TJ. Največji delež pri nas je predstavljala jedrska energija z 42 %, sledili so obnovljivi viri energije z 32 % in premog s 25 %. Iz preostalih virov je bilo proizvedenih manj kot 0,5 % energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 52 % potreb po energiji, preostala potrebna količina pa je bila zagotovljena in odvisna od uvoza.

V oskrbi z energijo so prevladovali naftni proizvodi

Za oskrbo z energijo je bilo v letu 2018 na voljo, če upoštevamo uvoz in izvoz, 288.000 TJ energije. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2018 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 34 %; delež jedrske energije je znašal skoraj 22 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 17 %, delež premoga 16 % in delež zemeljskega plina 11 %.

Največ končne energije je bilo namenjene prometu

Količina energije, namenjene za končno rabo, je v letu 2018 znašala 211.000 TJ. Največji delež te energije, 40 %, je bil namenjen rabi v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 27 %, sledila so gospodinjstva z 21 % in preostala raba s kmetijstvom z 12 %.

V letu 2018 so v strukturi končne rabe energije prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledila je električna energija s 24 %, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 13 %, sledili so zemeljski plin z 12 %, toplota s 3 % in trdna goriva z 1 %.

V gospodinjstvih se največ energije namenja ogrevanju prostorov

V letu 2018 je bilo za končno rabo energije v gospodinjstvih namenjenih 44.600 TJ energije. Največji delež te energije, 61 %, je bil namenjen za ogrevanje prostorov; 17 % je bilo namenjenih za razsvetljavo in električne naprave; približno toliko energije je bilo namenjene za ogrevanje sanitarne vode; delež energije, namenjen za kuhanje, je znašal 4 %, za hlajenje prostorov pa manj kot 1 %. V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva z 39 %, sledila je električna energija s 27 %, zemeljski plin z 10 %, ekstra lahko kurilno olje z 9 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča denimo s pomočjo toplotnih črpalk) in utekočinjeni naftni plin s po 3 % ter sončna energija z 1 %.

Poraba energije po podatkih SURS-a narašča iz leto v leto, posledično pa je vedno manj zalog energije. Trenutno imamo s samooskrbo zagotovljene 52 % potreb po energiji, vendar obstaja verjetnost, če z energijo ne bomo ravnali pametno, da v prihodnosti ne bomo bili zagotovljeni z zadostno količino elektrike. Njena slaba stran je namreč, da je ne moremo neposredno 'skladiščiti'. Gre za prehodno obliko energije, problemi gospodarnosti naprav za skladiščenje električne energije pa so nizek izkoristek, visoka cena in teža. Električna energija je energija, ki se prenaša z električnim tokom. Je med najbolj uporabnimi oblikami energije, v vsakdanji praksi pa jo uporabljamo na vsakem koraku, saj je najprimernejša oblika energije za proizvodnjo in domačo rabo. Neobnovljivi viri energije so termska in jedrska energija ter plinska elektrarna, med obnovljive vire energije pa spadajo sončna energija, vetrna energija in denimo biomasa.

Kaj pravzaprav je trajnostna energija?

Trajnostna energija je energija, ki je namenjena zadovoljitvi sedanjih potreb, ne da bi z njo vplivali na potrebe naših zanamcev. Viri trajnostne energije najpogosteje vključujejo vse vrste obnovljivih virov, ki smo jih že našteli. Tudi konvencionalna jedrska energija se včasih označuje za trajnostno, več pa si bomo pogledali v nadaljevanju. V prvi vrsti moramo razumeti tehnologijo obnovljive energije, ki je bistvenega pomena za trajnostno energijo, saj navadno prispeva svetu energijske varnosti tako, da zmanjšuje odvisnost fosilnih virov energije, posledično pa zmanjšuje toplogredne pline. Mednarodna agencija za energijo (IEA) se izreka, da lahko po zasnovi določimo tri razrede oz. rodove obnovljivih virov energije, glede na dobo, ki je bila uvedena in sega več kot stoletje v preteklost:

    – 1. rod tehnologije: nastane iz industrijske revolucije ob koncu 19. stoletja in vključuje energijo vode, goriva biomase, geotermalno moč in moč toplote. Nekatere izmed navedenih oblik energije so še vedno zelo razširjene v uporabi.

    – 2. rod tehnologije: vključuje sončno ogrevanje ali hlajenje, moč vetra in sodobne oblike biogoriv. Razvoj teh vrst energije se je začel že okoli leta 1980, šele zdaj pa postopoma vstopajo na trg kot plod preteklih raziskav.

    – 3. rod tehnologije: je še vedno v razvoju in vsebuje napredne biomase uplinjanja, zbiranja toplotne in sončne energije in energijo oceanov. Prav te vrste energije lahko odigrajo veliko vlogo pri razvoju trajnostne energije.

Korak k zeleni energiji

Zelena energija vključuje naravne postopke pretvarjanja energije, ki se jih lahko izvaja brez pretiranega onesnaževanja. K tej vrsti uvrščamo geotermalno energijo, energijo vetra, vode, sonca, biomase in energijo valovanja. Nekateri uvrščajo sem tudi energijo, nastalo pri sežiganju odpadkov, drugi pa so k temu uvrstili celo jedrsko energijo. Viri zelene energije so sonce, veter, energija biomase, biogoriva, biodizel, etanol in, kot smo dejali, jedrska energija. Slednja naj bi imela možnost, da postane trajnostna energija, a temu nekateri strokovnjaki močno oporekajo.

V branje priporočamo še:

Viri: Surs, STA, Wikipedija