Včeraj, 4. novembra 2019, je v Centru Sonček Šiška, v eni izmed zvez društev za cerebralno paralizo Slovenije, potekalo izobraževanje o standardih za dostopnost do grajenega okolja, cest in informacijskih tehnologij. Na izobraževanju je dr. Richard Sendi iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije predstavil zakonodajne okvire pri dostopnosti grajenega okolja in informacij ter pomembnosti upoštevanja različnih standardov pri načrtovanju objektov za zagotavljanje boljšega dostopa za invalide. To je namreč pomemben element za njihovo enakopravno in nediskriminatorno vključevanje v družbo. Predstavljeni so bili tudi primeri tipičnih ovir pri dostopanju do grajenega in komunikacijskega okolja. Invalidi so pomembna skupina, ki lahko in imajo pravico enakovredno prispevati k razvoju družbe. Študije, ki so bile v preteklosti opravljene na tem področju, kažejo, da njihove zmogljivosti kljub zakonski podlagi niso v celoti razvite zaradi preštevilnih ovir in zmanjšani dostopnosti, na katere naletijo v vsakdanjem življenju.

S kakšnimi ovirami se srečujejo invalidi?

V priročniku projekta Evropske unije, Evropskega socialnega sklada, in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dostopnost grajenega okolja in informacijskih tehnologij, Družba brez diskriminacije za vse, je zapisano, da je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetu 650 milijonov invalidov. V Sloveniji se okvirna ocena deležev invalidov giblje 12–13 %. Te številke so še višje, če pogledamo širšo sliko in dodamo še vse tiste, ki sicer niso invalidi, a se v nekaterih primerih ali v nekem življenjskem obdobju znajdejo v položaju, v katerem so tako ali drugače funkcionalno ovirani. Primeri in položaji, v katerih se pravzaprav lahko znajde vsaj enkrat v življenju vsak od nas. Vprašanje invalidnosti je že nekaj časa priznano kot pomembno politično vprašanje v povezavi z zagotavljanjem univerzalnih človekovih pravic. Vsi se zavedamo pomembnosti socialnega, ekonomskega vključevanja invalidov v okolje, velikokrat pa pozabljamo na fizično.

Konvencija o pravicah oseb s funkcionalnimi oviranostmi pravi, da morajo države pogodbenice invalidom omogočiti neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja. Zagotavljati morajo prepoznavanje in odpravljanje ovir pri dostopnosti, ki se nanašajo predvsem na stavbe, ceste, prevozna sredstva ter druge notranje in zunanje prilagoditve ter opremo, tudi v šolah, stanovanjskih zgradbah, zdravstvenih ustanovah in na delovnih mestih, hkrati pa tudi informacijske, komunikacijske in druge storitve, tudi elektronske, in pomoč v nujnih primerih.

Na včerajšnjem izobraževanju v Centru Sonček Šiška so bile predstavljene komunikacijske in funkcionalne ovire. Pogledali si bomo slednje, predvsem iz vidika arhitekture, gradnje in zakonske podlage, ter se seznanili s funkcionalnimi ovirami, s katerimi se srečujejo invalidi v svojem bivanjskem okolju. Dokler v določeno situacijo ne padeš sam, dokler določene stvari ne doživiš sam, nikoli zares ne veš, kako je, ko se znajdeš v njej in se pravzaprav z njo soočaš. Invalidnost očem ni vedno vidna. Seveda obstajajo težke kategorije invalidnosti in tista očitna, ko je človek na invalidskem vozičku, ne smemo pa pozabiti tudi tiste, ki je našim očem velikokrat spregledana. To je lahko invalidnost na področju duševnega zdravja ali pa takšna, ki ni očitna na prvi pogled. A na področju funkcionalne oviranosti se invalidnost, trajna ali začasna, načeloma takoj opazi. Funkcionalna oviranost je namreč stanje, pri katerem je trajno ali začasno oteženo oziroma preprečeno normalno delovanje kakšnega dela telesa. V zvezi z načrtovanjem prostora brez grajenih ovir stroka opredeljuje pet glavnih oblik trajne funkcionalne oviranosti. To so ljudje s prizadetostjo vida, ljudje s prizadetostjo sluha, ljudje, ki uporabljajo invalidski voziček, ljudje, ki se težko gibljejo, in ljudje s prizadeto funkcijo rok in ljudje nenavadnih telesnih mer. Zaradi različnih situacijah se vsakdo od nas lahko v določnem obdobju sooči s funkcionalno oviranostjo. S funkcionalno oviranostjo se soočajo na primer ljudje z otroškimi vozički, majhni otroci, noseče ženske, ljudje z mavčno oblogo, ljudje, ki so obteženi s prtljago. Če ne prej, pa se v starosti vsi soočimo s funkcionalno oviranostjo, ko smo soočeni z manjšo fizično sposobnostjo. Odprava ovir za invalide, o katerih so spregovorili, pomeni tudi odpravo ovir za vse druge kategorije ljudi s funkcionalno oviranostjo.

Ovire grajenega okolja se nanašajo na arhitektonske in tehnološke ovire, ki nastanejo kot rezultat neustrezne postavitve predmetov oziramo objektov v prostor. Grajeno okolje se v tem primeru nanaša na načrtovanje in gradnjo javnih in zasebnih zgradb ter načrtovanje, razvoj in vzdrževanje javnih površin (denimo parkov) in zasebnih površin v mestnem, primestnem in podeželskem prostoru. Te ovire delimo na ovire zunanjega prostora in ovire notranjega prostora.

Ovire zunanjega prostora so na primer ovire na cestah, trgih in drugih javnih površinah – denimo cestni robniki, prometni otok, prehodi za pešce, parkirni prostori, podhodi, nadhodi, načini premagovanja višinskih razlik, prestrmi nakloni, neustrezna uporaba materialov, neprehodnost, neurejene poti, preozki prehodi in podobno. Med ovire zunanjega prostora se štejejo tudi ovire v javnem potniškem prometu – vstop v vozilo in izstop, dostop do postajališč ali postaj, elementi cestne opreme in denimo zvočna prometna signalizacija.

Ovire notranjega prostora so tiste, ki preprečujejo dostop v objekt in onemogočajo ali otežujejo njegovo uporabo. Mednje štejemo na primer neustrezne pragove, preozka vrata, pretežka vrata, vrtljiva vrata, stopnice, tla, na katerih drsi, ozke hodnike, premajhne oziramo neprimerno urejene stanovanjske prostore, neustrezno urejene sanitarne prostore in neustrezno oblikovano opremo, kot so na primer držala in ograje.

V Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020: ponovna zaveza Evropi brez ovir je zapisan splošni cilj te strategije, ki je opolnomočiti invalide, da lahko uživajo polne pravice in polno korist od sodelovanja v družbi v evropskem gospodarstvu, zlasti prek enotnega trga. Osredotoča se na odpravo ovir, strategija pa opredeljuje osem glavnih področij ukrepanja. Ta so dostopnost, participacija, enakost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, socialna zaščita, zdravje in zunanje delovanje. Za vsako omenjeno področje so določeni ključni ukrepi za odpravo ovir. Kako pa je z zakoni pri nas? Pravzaprav imamo v Sloveniji zakone odlično zapisane, izvajanje v praksi, kakor smo lahko slišali, pa je drugačna zgodba.

Kakšna je zakonska podlaga?

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano, da ima vsak državljan Slovenije pravico, da se prosto gibljje in si izbira prebivališče, da ima pravico do zbiranja in svobodnega združevanja z drugimi, ima pravico do zdravega življenjskega okolja, država pa mora tudi ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. V 14. členu je navedeno, da ima vsak v Sloveniji enake pravice, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali kakršnokoli drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj in invalidnost. Od leta 2004 je posebej poudarjena pravica do enakosti invalidov pred zakonom in dejstvom, da ne sme biti nihče zapostavljen zaradi invalidnosti.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 32/2017) prepoveduje vsakršno diskriminacijo zaradi invalidnosti, vsebuje pa člene, ki dodatno urejajo posamezne kategorije dostopnosti za invalide. V 8. členu je denimo zapisana pravica do dostopnosti blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, v 9. členu uporaba in prilagoditev objektov v javni rabi, v 13. členu dostop do načina prebivanja, 15. člen dostop do kulturnih dobrih, v 16. členu pa najdemo pravico do javnega prevoza. V nadaljevanju v tem zakonu najdemo med 17. in 24. členom tudi ukrepe, ki izenačujejo možnosti invalidov.

Gradbeni zakon na drugi strani ureja pogoje za graditev objektov. V zvezi z zagotavljanjem dostopnosti brez ovir zakon v 22. členu vključuje načelo univerzalne graditve in uporabe objektov. Ta vključuje graditev in uporabno objektov, ki so dostopni vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost. Skladno z omenjenim členom se morajo projektirani in grajeni bivanjski objekti uporabljati v javni rabi in deli objektov, ki so v javni rabi, ter najmanj eno stanovanje na vsakih deset stanovanj in skupni deli večstanovanjskih stavb z deset ali več stanovanji.

Dodatno imamo v Sloveniji še Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah, ki določa zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi in večstanovanjskih stavbah.

Kakšno je izvajanje v praksi?

Na izobraževanju so povedali, da se v Sloveniji in tudi v večini drugih evropskih držav izvajanje sprejetih ukrepov za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir spremlja slabo oziroma neučinkovito. V praksi so invalidi še vedno diskriminirani in se soočajo s stalnimi ovirami pri izobraževanju, usposabljanju, sodelovanju v kulturnih in prostočasnih dejavnosti in tudi ter predvsem pri uveljavljanju osnovne pravice do mobilnosti. Zakoni se ne spoštujejo v celoti, ukrepi, ki so predlagani za izboljšanje stanja, pa se ne izvajajo učinkovito. Uresničevanja pravic invalidov do dostopa brez ovir, kar je glavni cilj številnih mednarodnih in nacionalnih dokumentov, ne bo mogoče doseči le s sprejemanjem resolucij, deklaracij in zakonov, če se ukrepi, ki so določeni za doseganje teh ciljev, ne izvajajo tudi v praksi. Za doseganje konkretnih rezultatov in izboljšanje stanja na tem področju je nujno treba izvesti konkretne dejavnosti. Največjo težavo pri vsem tem pa predstavlja prav slabša ozaveščenost širše javnosti o problematiki invalidnosti oziroma funkcionalne oviranosti.

Viri:

- Priročnih EU in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Dostopnost do grajenega okolja in informacijskih tehnologij,

- Evropska strategija o invalidnosti 2010 – 2020: ponovna zaveza Evropi brez ovir,

- Ustava Republike Slovenije,

- Zakon o izenačevanju možnosti invalidov,

- Gradbeni zakon (Uradni list RS, 61/17 IN 72/17 – popr.)

- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah (Uradni list RS, št. 77/2009),

- Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18).

V branje priporočamo še: