Pogosto želijo stanovalci podaljšati dnevno sobo na balkon, tako da zasteklijo balkon ali ložo. Najdejo pa se tudi primeri, ko bi kar porušili zid med balkonom in dnevno sobo, kar je popolnoma nesprejemljivo. Prenavljanje kopalnice se izvaja najbolj pogosto, pa vendar tudi pri tem delu nismo povsem avtonomni. Ne moremo samovoljno podirati sten, postaviti stranišča na drugo steno, ker tam ni odtoka in podobno. Včasih je tudi širitev vratne odprtine pogojena s poseganjem v nosilno konstrukcijo.

Glavno vprašanje je, kaj smemo in česa ne smemo delati na lastno pest v bloku oziroma večstanovanjski stavbi, oziroma, kaj je dovoljeno in dopustno ter kaj je pošteno in pravilno do sosedov v stavbi. Večstanovanjska stavba, majhna ali velika, je celovit konstrukcijski sistem z običajno enotnim in povezanim sistemom napeljav; tako vode, odtokov, ogrevalnega sistema, ki je sicer lahko ločen po stanovanjskih enotah in tudi drugi napeljavi, vse skupaj pa je povezano na javni sistem. Je tudi celovit arhitekturni objekt, katerega videz je enoten navzven in deluje kot celota.

Konstrukcijsko lahko rečemo, da so ene stene nosilne, druge niso. Nosilnih sten ne smemo nikakor odstranjevati, ker s tem posežemo v statično stabilnost in tudi potresno varnost celotne stavbe. Laik ne sme in ne more oceniti, kaj lahko odstrani in česa ne. To je obenem prepovedano in je mogoče le ob določenih pogojih in nadomestnih konstrukcijskih ukrepih samo z gradbenim dovoljenjem.

Tudi poseganje v fasado stavbe ni dopustno. Ne sme se spreminjati, večati, manjšati okenskih odprtin, nameščati rolet, spreminjati balkonov in podobno. Tudi zapiranje balkonov in nameščanje klimatskih naprav je pogosto stvar samovoljnih posegov, nadzor pa je preslab.

Preurejanja ograj in zastekljevanja balkonov in lož v večstanovanjski stavbi ne more izvajati vsak po svoje, lahko pa se dogovorijo vsi stanovalci v stavbi in vložijo vlogo za menjavo in namestitev primernejše balkonske ograje, morda tudi v sodelovanju s projektantom, če je to mogoče. Tako se v stavbi poišče skupna rešitev in poenoti videz zastiranja ali celo sprememba balkonskih ograj na vsej stavbi. Taki primeri so lahko v opozorilo načrtovalcem v prihodnje.

Zastiranje in zapiranje balkonov se dogaja nekontrolirano po vsej Sloveniji. Vzroki so gotovo po eni strani majhne stanovanjske površine, ki jo na ta način stanovalci povečujejo. S tem sicer izgubijo precej svetlobe v globini stanovanja. Neregulirani posegi se po drugi strani dogajajo zaradi preslabega informiranja ljudi, predolgih postopkov, ko je rešitev zaželena takoj in zdaj, pa tudi zaradi preslabega strokovnega usmerjanja in nadzora tistih, ki bi morali upravljati s prostorom. Če bi ljudje v vsakem trenutku vedeli, kam se lahko obrnejo za konkreten nasvet in svetovanje, da bi poseg hitro izvedli ali pa dobili jasen odgovor, da v nobenem primeru poseg ni dovoljen ter se bali kazni, bi bilo gotovo manj slabih in toliko različnih rešitev, ki posegajo v stavbe v nasprotju s prvotno zasnovo.

V zadnjem času se tudi projektanti zavedajo, da je odgovorno po končanju izgradnje soseske napisati priporočila in smernice za razne druge posege v prostor soseske in stavbe, kot so senčenje balkonov, oken, namestitev klimatskih naprav, zastekljevanje balkonov in drugo.

Predvsem smo odgovorni, da pred vsakimi prenovitvenimi deli v stanovanju, manjšimi ali večjimi, o tem obvestimo hišni svet, sosede in izvajalce zavežemo k vzdrževanju čistoče pri delu. Za manjša popravila, beljenje, vrtanje lukenj, ni treba, da koga obveščamo, delamo pa podnevi, med tednom. Če ropot in motenje ter selitev trajajo dlje časa, je prav, da obvestimo sosede.

Obvestimo jih kar nekaj dni prej, če se bo za nekaj ur zapiralo vodo in bodo motnje v kakšni drugi oskrbi. Držimo se primernega urnika del in pomembno je, da se dela opravijo hitro in ni vse razkopano več tednov. Izvajalci naj za seboj pospravijo, vse pa naj nadzoruje tudi lastnik sam. Zavedati se moramo odgovornosti, ki jo nosimo kot lastniki stanovanja do sosedov in tudi do stavbe.

V branje priporočamo še: