V Banki Sloveniji trdijo, da ugotavljajo, da so tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, precej povišana. Zato so se odločili, da priporočilo spremenijo v zavezujoč instrument, ki se bo dotikal poslovne banke, hranilnice in podružnice tujih bank, ki so morale z letošnjim novembrom upoštevati naslednji dve zahtevi:

– Omejitev glede razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca,

– Omejitev ročnosti, ki pri potrošniških kreditih ne sme preseči 7 let.  

Na Banki Slovenije so še dejali, da bodo v okviru zakonskih pristojnosti redno preverjali skladnost odobrenih kreditov z danimi ukrepi, v primeru ugotavljanja kršitev pa bodo ukrepali v skladu z določili ustreznih področnih zakonov. Dotični zavezujoč instrument se ne dotika le prebivalstva, temveč tudi poslovanja posameznih bank, predvsem tistih, ki se v večji meri ukvarjajo s potrošniškimi krediti. Kaj pa zaostrovanje kreditiranja prebivalstva pravzaprav pomeni v praksi? Kdo si bo danes še lahko privoščil kredit, kakšne dohodke bomo potrebovali in, navsezadnje, kako bodo mladi in tisti malo manj mladi sploh prišli do lastnega stanovanja? Več iz oddaje 24ur: