Zakon o evidentiranju nepremičnin ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorske enote, postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel, postopek vpisa podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb ter vpis njihovih sprememb, register nepremičnin, izdajanje podatkov in druga vprašanja, ki so povezana z evidentiranjem nepremičnin, državne meje in prostorskih enot.

Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru dodatno ureja način evidentiranja meje parcel in podatkov o zemljiškokatastrskih točkah ter način grafičnega prikazovanja meja parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo ter natančno koordinat zemljiškokatastrskih točk. Pravilnik določa tudi vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, elaborata ureditve meje, elaborata nove izmere, elaborata parcelacije, elaborata pogodbene komasacije, elaborata izravnave dela meja, elaborata lokacijske izboljšave, elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata spremembe bonitete zemljišča ter obvezno vsebino tehničnega poročila označitve meje v naravi.

Kako se uredi meja parcele?

Geodetska uprava evidentira urejeno mejo parcele v zemljiški kataster na podlagi elaborata, ki ga mora izdelati geodetsko podjetje. Na strani eUprave Slovenije, po pošti ali osebno se odda zahteva za uvedbo postopka evidentiranja urejenosti meje. Vlogo za ureditev meja parcele, ki v zemljiškem katastru niso evidentirane kot urejene, lahko odda lastnik, solastnik ali skupni lastnik parcele.

Meje vaših parcel, ki v zemljiškem katastru niso evidentirane kot urejene, in tiste, katere med lastniki sosednjih zemljišč niso sporne, lahko po vašem naročilu uredi geodetsko podjetje na terenu, o tem pa izdela elaborat. Pri izvedbi geodetske storitve geodet na mejni obravnavi na terenu določi predlagano mejo. To je meja, katero geodet v elaboratu predlaga, naj se kot urejena meja evidentira v zemljiškem katastru in katera se ne sme razlikovati od meja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov.

Če in ko se vse stranke – vlagatelj zahteve in lastniki sosednjih parcel – strinjajo s predlagano mejo, geodetska uprava izda odločba o evidentiranju urejene meje. Če se katerikoli lastnik ni strinjal s predlagano mejo, geodetska uprava razpiše ustno obravnavo, na kateri se poskuša doseči soglasje glede meje. Če tudi po opravljeni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika, ki se ne strinja s predlagano mejo, da sproži sodni postopek ureditve meje.

Če lastnik v zakonsko določenem roku 30 dni od prejema poziva ne začne sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, se šteje, da soglaša s potekom predlagane meje, in geodetska uprava izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Če lastnik v zakonsko določenem roku začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja urejene meje s sklepom prekine. Če se v nadaljevanju sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja.

Postopek evidentiranja urejene meje se ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi. V takem primeru se v zemljiški kataster evidentira sodno urejena meja.

Viri:

- eUprava: Ureditev meje parcele,

- Zakon o evidentiranju nepremičnin,

- Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru