Kako ogrevate svoj dom? Danes so v ponudbi številni načini, vse pa lahko izbiramo na podlagi naših želja, potreb in seveda tudi po finančnih zmožnostih. Pri nekaterih je večji začetni vložek, a se splača na dolgi rok, pri drugih energentih je obratno. Zemeljski plin je po načinu ogrevanja v naši državi na tretjem mestu, a tisti, ki se ogrevajo na tovrstni način pravijo, da je eden najboljših. Seveda pa obstajajo tudi takšni, ki zemeljskega plina ne prefirirajo.

Kaj moramo vedeti o zemeljskem plinu?

Zemeljski plin se nahaja pod zemljo, običajno skupaj z nafto. Črpajo ga po ceveh iz vrtnin, tudi do 6.000 metrov globoko v zemeljsko skorjo. Velja za najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO2 pri izgorevanju, je vsestransko uporaben, v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi pa je energijsko neučinkovitejši. Je zmes plinastih ogljikovodikov, natančna sestava pa je odvisna od nahajališča. Glavna sestavina zemeljskega plina je pri vseh vrstah metan, navadno pa so pri njem prisotne tudi večje količine višjih ogljikovodikov – etan, propan, butan in eten. Pomembni sestavini sta tudi žveplovodik in ogljikov dioksid. Pri pridobivanju zemeljskega plina žveplovodik odstranijo s postopkom, imenovanim razžveplanje, ogljikov dioksid pa odstranijo kar v zrak.

Kako nastane zemeljski plin?

Kot smo že omenili, se navadno nafta in zemeljski plin nahajata v skupnih nahajališčih, posledično pa imata zelo podoben nastanek. Zemeljski plin nastaja pod vplivom visokih tlakov iz odmrlih mikroorganizmov, alg in planktona, ki so se v nekdanjih morjih posedli na morsko dno in so jih prekrile neprepustne plasti materiala. S pomočjo kemičnih procesov iz teh organizmov nastaja zemeljski plin.

Lastnosti zemeljskega plina

Zemeljski plin je nestrupen, vnetljiv in brezbarven plin, ki se vname pri 600 stopinjah Celzija. Načeloma je brez vonja, lažji od zraka, zato mu velikokrat dodajajo majhne količine dišečih snovi, da lažje zaznamo njegovo morebitno prisotnost v prostoru. Za izgorevanje so primerne vse sestave zemeljskega plina, vendar morajo biti zgorevalne naprave prilagojene. V povezanem plinskem omrežju, kot je sedanje evropsko, se plin iz različnih virov meša, zato mora biti sestavina ustaljena. V Sloveniji uporabljamo plin z visokim deležem metana (okoli 98 %).

Kako je s porabo in priljubljenostjo zemeljskega plina pri nas?

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v letu 2017 v slovenskih gospodinjstvih prevladovala raba lesnih goriv in to s 41 %. Sledi jim poraba električne energije s 26 %, zemeljski plin pa je z 11 % na tretjem mestu. Nadaljnjo so kurilno olje z 9 %, daljinska toplota s 7 % in energija okolja in utekočinjen naftni plin, ki imata oba po 3 % deleža. Čisto na koncu je solarna energija z zgolj 1 %.

Dodatne zanimivosti o zemeljskem plinu

Kot zanimivost lahko povemo, da je bil zemeljski plin prvič odkril leta 1844 na območju dunajskega kolodvora. Največji porabnik v svetu so ZDA, ki s svojo količino dosegajo 22 % delež svetovne porabe. Sledijo države kot so Rusija, Iran in Kanada.

Zemeljskemu plinu nekateri pravijo zeleni energent

V današnjem času si celotni svet trudi k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov v ozračje, predvsem pa k zavarovanju našega planeta. Nekateri so mnenja, da bi tudi in predvsem širjenje uporabe zemeljskega plina pripomoglo k temu, a za kaj takšnega še ni strokovne podlage. Zemeljski plin namreč ni obnovljivi vir energije in nima nevtralne emisije ogljikovega dioksida, kot je to na primer pri lesni biomasi.

Vir: Surs, Wikipedija