Kakovost bivanja

Ne glede na to, ali z gradnjo doma rešujemo svoj stanovanjski problem ali se zanjo odločimo investicijsko, praviloma stremimo k enakemu rezultatu. To je prijetno bivanje. Nenazadnje nam udobje doma polni baterije, ki se z današnjim tempom življenja hitro praznijo. Kateri elementi zagotavljajo kakovost bivanja, si lahko vsak odgovori po svoje. Mednje danes gotovo spadajo velike okenske oz. steklene (tudi panoramske) površine, ki nam ne nudijo samo dovolj svetlobe, ampak naše prostore povezujejo z okolico in naravo. Manjše ločene prostore so zamenjali veliki odprti prostori, ki niso samo zračni, ampak pri vsakodnevnih opravilih povezujejo člane gospodinjstva. Trend je recimo tudi izpostavljanje gradbenih materialov v prostorih. Od vidnega betona, opeke, ometa do lesenih ali jeklenih konstrukcij. Izključno sterilne izravnane in beljene stene ter stropi so mimo.

Pametni dom

V domovih je vse bolj prisotna motorizacija in avtomatizacija. Že nekaj časa govorimo tudi o pametnih napeljavah. Luči manipuliramo s ploskanjem, govorom ali preko mobilnih aplikacij. Za ogrevanje in senčenje lahko preko senzorjev skrbijo "pametni" algoritmi.  Enako velja za zračenje. Kdo ima čas zavoljo svežega zraka večkrat na dan odpreti in zapreti vsa okna, če lahko centralna enota v "utilityju" nenehno menja zrak v prostorih. Gotovo zjutraj nikogar ne veseli čakanje na toplo vodo. Urnik cirkulacije tople vode nas odreši tudi te tegobe.

Našteto seveda pomeni veliko cevi in žic, ki jih želimo po drugi strani popolnoma skriti. S skrito napeljavo namreč dosežemo vtis prostornosti in čistosti. Lep primer so vgradni kotlički za straniščne školjke in talno ogrevanje.

Kakovost bivanja je torej nabor vizualnih ali funkcionalnih elementov, ki v nas vzbujajo zadovoljstvo oz. nam poenostavijo vsakdan. Nove ideje pa ta nabor neprestano nadgrajujejo.

Trajnostna gradnja

Skrb za okolje je iz dneva v dan bolj zakoreninjena na vseh področjih. Težnja k izkoriščanju naravnih virov in zniževanju ogličnega odtisa ni izjema niti v gradbeništvu. Pristopi in tehnologije, ki pri tem pomagajo, pa neprestano napredujejo in nam približujejo idejo samozadostnih, nizkoenergetskih ali celo pasivnih hiš.

Za ogrevanje vode in prostorov je ena od izvedb toplotne črpalke že standard. Sploh za novogradnje so drugi načini ogrevanja prej izjema kot pravilo. Vodo lahko že dolgo ogrevamo tudi s sončnimi kolektorji. Točenje hladne vode pri čakanju na toplo pa nam prihrani cirkulacija tople vode. Niti meteorna voda v straniščnih kotličkih ni več redkost in praktično ni več naselja, kjer se ne bi vsaj na eni strehi bleščala sončna elektrarna.

Hkrati dajemo velik poudarek zmanjševanju toplotnih izgub. Enoten ovoj termoizolacije optimalne debeline tu igra ključno vlogo. Pri odločitvi za vhodna vrata je pomemben podatek o njihovi toplotni prevodnosti in oken z manj kot tremi sloji stekla ne najdemo več pogosto. Problem uhajanja toplote med zračenjem pozimi pa nam reši rekuperacija toplote v centralnih prezračevalnih napravah.

Gradbeni materiali

Drugi vidik trajnostne gradnje so gradbeni materiali. Tu prednjači les, ki v gradbeništvu predvsem zaradi naraščajoče popularnosti montažne gradnje v Sloveniji pridobiva osrednjo vlogo. Okoljsko občutljivejši investitorji pa se kljub načeloma višjim stroškom za naravne materiale odločajo tudi na drugih področjih. Pogost primer je recimo izolacija.

Vzporedno z naravnimi materiali trendi pri gradnji narekujejo tudi uporabo lokalnih materialov, kjer je to mogoče in smiselno. Zakaj bi za izvedbo lesene fasade uporabili sibirski macesen, če so generacije pred nami skednje okoli nas gradile in zapirale s smreko iz okoliških gozdov? Kamni na primorskih terasah, trgih in ulicah so sicer lepi in večni, a jih znajo načeti nižje zimske temperature celinskega podnebja. Savski prodec ni edini dekorativni kamen. In še bi lahko naštevali.

Izhodišči modernih trendov pri gradnji sta torej kakovost bivanja in trajnost, smernice pa se z napredkom pristopov, tehnologij in materialov neprestano spreminjajo.