Temelji so dejansko tisti del gradnje, kjer se vse začne. In ker celoten objekt stoji na temeljih, temelji pa so v zemlji, je zaščita pred vdorom vode izredno pomembna. Če je le ta izvedena slabo ali pa z nekakovostnimi materiali, lahko dejansko vpliva na celoten objekt skozi življenjsko dobo in tudi na kvaliteto bivanja v njem. Naknadno pa napake težko kakovostno saniramo.

Kaj je torej hidroizolacija?

Preprosto povedano, hidroizolacija je za vodo neprepustna plast, ki ščiti različne gradbene elemente pred vdorom vode. Ko govorimo o zaščiti temeljev, imamo v mislih vodo iz tal in iz zemlje, ki obdaja temelje. S to neprepustno plastjo (hidroizolacijo) tako zaščitimo armirano betonsko ploščo in posledično zidove, hkrati pa  tudi preprečimo nabiranje vlage v prostoru skozi čas. Beton je namreč rahlo porozen in pri kontinuiranemu stiku z vodo lahko slednjo dejansko vleče iz okolice preko kapilarnega učinka. Če torej hidroizolacije ne bi izvedli, bi lahko imeli namesto udobne hiše bolj kompleks za gojenje šampinjonov. Nenačrtovan seveda. 

Materiali za hidroizolacijo. 

V praksi se največ uporablja poliuretan ali bitumen. Poliuretan je po navadi v tekoči obliki in se nanaša z valjčkom, medtem ko bitumen poznamo v obliki trakov. Ti trakovi bitumna se lepijo na površino (lahko so samolepilni ali uporabimo premaz) in na spojih varijo. Pri obeh postopkih pa je potrebno biti res pikolovski pri nanašanju zaščite, oziroma izvedbi le te. V primeru da je nekje zaradi slabe izvedbe neprepustni sloj prekinjen, bo zelo težko ali nemogoče ugotoviti mesto le tega. Tudi če najdemo mesto, kjer je zaščita prekinjena, pa zna biti sanacija mesta misija nemogoče. Zato pazite pri izbiri izvajalca, pri materialu pa ne bodite 'škrti'.

V kateri fazi gradnje se izvede hidroizolacija? 

Hidroizolacija temeljne plošče pride na vrsto že pred dejanskim polaganjem temeljev. Če je izolacija izvedena na tak način, temeljna plošča ne pride v stik z zemljo in posledično vodo. O polaganju temeljev smo že govorili v enem izmed preteklih prispevkov:

Več o gradnji temeljne plošče preberite tukaj. 

Če je temeljna plošča že položena – gre za stari objekt, se zadeva zakomplicira. Hidroizolacija se pri teh polaga na temeljno ploščo, saj pod njo seveda nimamo dostopa. S tem se sicer prav tako prepreči vdor vlage naprej v prostor, a je temeljna plošča še vedno izpostavljena vodi, stik horizontalne izolacije z vertikalno izolacijo pa je zelo težko izvedljiv.

Ko govorimo o hidroizolaciji, ločimo le to na horizontalno izolacijo (tla) in vertikalno izolacijo (stene). Pri tem pa je zelo pomembno, da je končni spoj med njima pravilno in neprepustno izveden. 

Pred izdelavo temeljne plošče najprej utrdimo podlago. Za ta namen nasujemo plast gramoza in ga tlačno utrdimo (valjar). Na tako utrjeno podlago pride podložni beton. Ta mora biti raven in suh preden nanj pričnemo polagati izolacijo. Ostri deli betona lahko poškodujejo bitumensko plast, zato je potrebno podložni beton pred izvedbo izolacije pregledati in odstraniti vse neravnine. Na očiščeni in izravnani podložni beton se nato nanese še premaz na osnovi organskih topil, ki zapre pore betona in tako omogoča dober stik površine in izolacije. Na tako pripravljeno površino se nato polaga hidroizolacija. V primeru bitumenske hidroizolacije v trakovih je pomembno, da se trakovi dobro prekrivajo in so kontinuirano varjeni, le s tem zagotovimo neprepustnost. Na tako položeno hidroizolacijo pride plast toplotne izolacije in šele nato ulita temeljna plošča. Pri tem moramo paziti, da je hidroizolacija na vseh straneh daljša od temeljne plošče (gleda ven). S tem zagotovimo, da se brez težav spoji z vertikalno položeno hidroizolacijo, s katero smo izolirali spodnji del stene. Če je hiša delno vkopana, je nato potrebno tisti del hidroizolacije, ki je v zemlji zaščititi s toplotno izolacijo (običajno Stirodur) in čepkasto folijo. Slednja poskrbi za to, da zemlja ne pritiska direktno na hidroizolacijo in s tem zmanjša možnost poškodb. 

Na koncu pa ne smemo pozabiti, da dobro izvedeno hidroizolacijo dopolnjuje učinkovita drenaža okoli hiše. Ta bo poskrbela, da ob velikih padavinah voda ne bo zastajala in s tem dodatno zmanjšala možnost vdora vode in vlage v hišo.