Tu govorimo o varnosti objektov, okolja in vode, pravilni umeščenosti v okolje, ohranjanju kulturne dediščine itd. ter vsej potrebni dokumentaciji, ki pride zraven. Vsako področje ima svoj zakon, na področju gradnje to ureja gradbeni zakon (GZ). Zakoni pa niso vklesani v kamen. Ker se sprejeti zakoni dostikrat v praksi izkažejo za nerealne ali pa so enostavno slabo sestavljeni, naknadno le te spreminjamo ali dopolnjujemo v obliki popravkov ali dopolnil. Seveda na zakone vplivajo tudi nova spoznanja in tehnološki napredek. Zadnja iteracija gradbenega zakona je tako prišla v veljavo junija 2022 (GZ-1).

Poglavitni razlogi za prenovo obstoječega zakona so bile ugotovitve ustavnega sodišča o nezakonitosti dveh določb (152 in 156a), ki govori o inšpekcijskem posegu v osnovni dom, odprava pomanjkljivosti in popravek napak, ugotovljenih v praksi, ter zmanjšanje in poenostavljanje administracije.

Ker je sprememb kar nekaj, bomo v nadaljevanju pogledali nekaj tistih, ki so za nas bolj zanimive.

Legalizacija objekta ali dela objekta (odločba)

Novi gradbeni zakon je nadgradil že obstoječi postopek legalizacije in vpeljal možnost legalizacije dela objekta (143. do 145. člen). Ob izpolnjenih pogojih je možna legalizacija (urejeno pravno stanje) že zgrajenega objekta, dela objekta ali rekonstrukcije objekta, ki so pripeljani vsaj v fazo grobih gradbenih del pred 2. 11. 2017 (datum, ko je stopil v veljavo GZ), zahtevek za legalizacijo pa mora biti vložen do 1. 6. 2027 (torej 5 let od začetka uporabe GZ-1). Pogoj za izdajo odločbe je dokončan objekt. Če ta ni dokončan, se lahko postopek legalizacije prekine do predložitve izjave projektanta in pooblaščenega strokovnjaka, vendar največ za eno leto.

GZ-1 razširja tudi možnost legalizacije objektov daljšega obstoja (146. člen). Mejni datum za legalizacijo objektov sedaj velja za tiste objekte, ki stojijo v enakem obsegu in namembnosti od 1. 1. 2005 (prej je bil mejni datum 1.1.1998 ). Mora pa biti vpisan v kataster nepremičnin, zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo, zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja pa je priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem.

Uporabno dovoljenje

Uporabno dovoljenje ni zgolj formalnost, pač pa pomemben dokument, saj se šele z njim dovoli dejanska uporaba objekta in je hkrati pogoj za pridobitev hišne številke. S sprejetjem GZ-1 se omogoča pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt zgrajen pred 1. januarjem 2005 skladno z gradbenim dovoljenjem, če je vpisan v kataster nepremičnin, zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo in je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem (147. člen).

Ker ni bilo predpisano, da enostanovanjske stavbe zgrajene v letih od 2013 do leta 2018 pridobijo uporabno dovoljenje, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. 6. 2018 na podlagi gradbenega dovoljenja, kar lahko lastnik objekta izkaže z izjavo pooblaščenega strokovnjaka, zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so vpisane v kataster nepremičnin (149. člen).

Novi zakon dopušča pridobitev uporabnega dovoljenja tudi za objekt, ki še nima dokončanega ovoja stavbe (fasade). Priložena pa mora biti izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo, medtem ko mora biti v treh letih ovoj dokončan (80. člen).

Manjša rekonstrukcija

Je nov pojem v GZ-1. Manjša rekonstrukcija je vmesni člen med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Za manjše rekonstrukcije ne bo potrebno gradbeno dovoljenje. Za manjše rekonstrukcije veljajo izboljšave ali zamenjave več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž.

Zakon tudi na novo definira roke za portal eGRADITEV, ki bo omogočil poenostavljeno poslovanje v elektronski obliki na področju gradnje objektov. Rok za vzpostavitev tega portala pa je po novem 1. 1. 2024.

Med zanimivostmi GZ-1 so še:

Plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in se prenaša v fazo prijave začetka gradnje. 

Po novem se spreminja naziv, in sicer vodja gradnje in ne več vodja del z namenom ločitve med reguliranim poklicem in opravljanjem storitve gradnje.

Inšpekcijski nadzor nezahtevnih objektov lahko opravljajo tudi občinski inšpektorji.

GZ-1 na novo opredeli pojem začasni objekt. Ta bo lahko sezonski (za namen in čas prireditve ali objekt, namenjen sezonski ponudbi, vendar ne več kot za šest mesecev v istem koledarskem letu), nujni (za učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah oziroma v primeru višje sile), skladiščni (podjetja bodo lahko na svojem dvorišču postavila objekt za skladiščenje za največ 3 leta) ali gradbiščni (namenjen funkcioniranju gradbišča in je postavljen znotraj gradbišča, za čas gradnje objekta).

Možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku (v roku 30 dni).

Nesorazmernost posega inšpekcijskega ukrepa v dom pomeni, da se zgradba, v kateri posameznik živi in mu predstavlja dom, ne odstrani, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil poseg v to pravico nesorazmeren. Odloži se lahko za obdobje do 5 let in pod pogojem, da zgradba ni nevaren objekt.

Kljub ne dolgo sprejetemu zakonu pa se kmalu obetajo že novi popravki (na področju gradbenih inšpektorjev).

Bolj ali manj zanimivih sprememb je še kar nekaj. Celoten, vsebinsko 'noro razburljiv' tekst pa si lahko tudi sami ogledate na povezavi Gradbeni zakon (pisrs.si)