Savna s tradicijo

Turške savne so tesno povezane z zgodovino nekdanjega otomanskega imperija ter z islamskim svetom nasploh. Kot način za relaksacijo in prečiščevanje organizma so turške savne postale priljubljene in doživele razcvet v viktorijanski dobi, ko so se tudi razširile na območje zahodne Evrope. Stavbe so v grobem podobne rimskim termam, v zgodovini pa so pomenile prostor, kamor so vstopali ljudje vseh družbenih slojev in niso bile namenjene le eliti. Savne so bile namenjene tako moškim kot ženskam, le niso jih obiskovali istočasno.

Koristnost turške savne

Turška savna je pravzaprav parna kopel. Temperatura ni tako visoka kot pri recimo infrardeči savni, pri kateri se giblje med 50 in 60 stopinjami Celzija, ali finski, kjer so temperature med 80 in 100 stopinj Celzija. Pri turški je temperatura načeloma  42-45 stopinj Celzija, vlažnost pa visoka, kar 45- do 65-odstotna, lahko celo 90- do 100-odstotna. Zaradi nižjih temperatur je načeloma primerna tudi za srčne bolnike, pomaga pri revmi, artritisu.

Turška savna je zaradi visokega odstotka vlažnosti in uporabe eteričnih olj primerna za težave z dihali, odpira pore in pomaga, da se koža prečisti. Skozi odprte pore v kožo tudi lažje pronicajo vse hranljive snovi, ki jih na kožo po savnanju nanesemo v obliki olj, krem ali losjonov. Hkrati turška savna pomaga tudi sprostiti mišice in je zato koristna, kadar smo napeti in pod stresom. Skozi kožo se s potenjem izločajo toksini, povišan srčni utrip izboljša prekrvavitev in metabolizem, napetost v telesu se sprosti in s tem vpliva na počutje, izboljša se tudi imunski sistem.

Postavitev savne doma

Kar se postavitve turške savne doma tiče, so te precej dražje in zahtevnejše za postavitev od infrardečih ali finskih. Obstajajo vgradne, ki jih preprosto vgradite kot nekakšno kabino za prhanje in so izdelane iz plastičnih, poliuretanskih mas, lahko pa postavite pravo, zidano, obloženo z mozaikom in keramičnimi ploščicami.  Gradnja turške savne vas bo stala od približno 5.000 evrov naprej, če vam jo kdo izdela na ključ, pa lahko računate, da boste za savno za 2-4 osebe odšteli kar kakšnih 10 tisočakov in več.

Preden se odločite za postavitev turške savne doma, morate zaradi visokega odstotka vlažnosti dobro razmisliti, kam jo boste postavili.

Najbolje jo je postaviti: 
- v kopalnici,
- v kleti.

Postavljena na napačno mesto lahko povzroči, da se o stanovanju pojavi in širi plesen. Zaradi visokega odstotka vlažnosti, je treba pri izdelavi (ali obnovi) kopalnice oziroma ob ureditvi kleti zagotoviti ustrezno hidroizolacijo in toplotno izolacijo.

Velikost

Velika naj bo vsa 150x150 cm, da boste imeli v njej dovolj prostora in se ne boste počutili utesnjene ob visokem odstotku vlage. Če bo namenjena več kot 2 osebama, naj bo še ustrezno večja, recimo 200x150 cm ali 200x200 cm. Velikosti savne primerno boste morali izbrati tudi ustrezen parni agregat in temu prilagoditi napeljavo.

Za poliuretansko potrebujete:
- vodovodni priključek,
- električni priključek,
- odtok,
- položene ploščice okoli kabine,
- 'kanaleta' okoli kabine, da odteka voda z vrat ali še en odtok pred vrati – upoštevamo pr izdelavi kopalnice, da je naklon ploščic ustrezen,
- obokan strop v obliki kupule je prednost, saj voda s sten lažje odteka.

Zidana turška savna

Če se odločate za zidano turško savno, naj bo ta izdelana tako, kot si želite, na dobro premišljenem prostoru, saj gre za projekt, ki vam bo služil še dolga leta.

Naprava, ki je pri turški savni ključnega pomena, zanjo pa boste tudi odšteli kakšnega tisočaka ali dva, lahko tudi več (ali manj) – odvisno od zmogljivosti, je parni agregat, za katerega boste potrebovali poseben prostor, v katerem ne smejo manjkati priključki za elektriko, vodo in odtok. Za domačo uporabo zadostuje 4-kilovatni (2 osebi) ali 6-kilovatni (do 4 osebe). Za prvega potrebujemo 220-voltno napeljavo, medtem ko za drugega 380-voltno. Glede na to, kakšen agregat boste uporabljali, morati imeti urejen 1- ali 3-fazni tok.

Parni agregati delujejo tako, da se najprej vključi predgretje. Po določenem času, ko se voda dovolj segreje (zavre), začne nastajati para, ki jo naprava potem 'piha' v prostor, da se ta segreje. Številni imajo že nameščene posodice za eterična olja in črpalke. Paro lahko v kabino spušča kar prosto ali pa pod tlakom.

Pri gradnji je treba kabino dobro izolirati, da preprečimo nastajanje plesni, ki je škodljiva za zdravje in povzroča smrad. Ploščice naj ne bodo klasične opečne, temveč namenske za velnese oziroma gradnjo savn – vodoodporne, vodotesne in zadržujejo toploto.

Za fugiranje nikar ne uporabljajte običajne fugirne mase. Ustrezno je  je fugiranje z epoksi smolo, saj ta tesni, preprečuje zamakanje in tudi razvoj škodljivih bakterij.

Poleg ustreznega naklona tal, da voda dobro odteka iz same kabine oziroma savne, naj bo primerno izdelan tudi naklon klopi oziroma sedežev da se voda ne bo na njih zadrževala, ampak odtekala na tla in v odtok.