Stanje je resno, potrebna je trajnostna obnova

Potem, ko se svet in tudi Slovenija počasi pobira po posledicah, ki jih je prizdejala pandemija, je potreba po dostojnih, dostopnih in zdravih stanovanjskih objektih še toliko večja. Neugodne bivanjske razmere imajo tako dolgoročne kot kratkoročne škodljive učinke na zdravje, drobro počutje in nenazadnje tudi na okolje. 

''50 milijonov evropskih gospodinjstev živi v energijski revščini – številna med njimi pozimi ne zmorejo ogrevati svojih domov.''

 Več kot petina Slovencev zivi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, v stenah, tleh in temeljih se nabira vlaga, okenski okvirji pa so ponekod že nagniti. Kar 15 % ljudi je zaradi sabe zvočne izolacije izpostavljenih hrupu, ki ga povzrocajo sosedi ali se sliši z ulice, medtem ko 8 % ljudi z nizkimi dohodki nima denarja za ogrevanje lastnega doma. 4 % ljudi ugotavlja, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe, kar hitro lahko vodi v depresijo in tezave s spanjem. 

Skrb vzbujajoč vpliv na zdravje ljudi 

Raziskovalci med drugim poročajo tudi, da se 50 milijonov Evropejcev v hladnejšem delu leta sooča z dilemo – jesti ali ogrevati. Živijo torej v energijski revščini, ob trenutni rasti cen energije pa lahko pričakujemo, da se bo ta še povečevala. Posledice energetske revščine pa so pogubne za zdravje, saj dvakrat več ljudi, ki živi v hladnih domovih, poroča o slabšem zdravstvenem stanju. Izjemo skrb vzbujajoč podatek je tudi, da imajo ljudje, ki živijo v vlažnem domu ali domu s plesnijo, 40 % večjo verjetnost za razvoj dihalnih bolezni, največkrat astme. 

Tveganje za razvoj bolezni tudi v zaprtih prostorih

Večina ljudi je prepričana, da lahko onesnažen zrak povzroča težava le zunaj. Kar 78 % pa se jih namreč ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih lahk celo bolj onesnažen kot zunaj. In ta ima poleg vpliva na zdravje tudi negativni (ali pozitivni) pomen na dobro počutje in zadovoljstvo. Pri ljudeh, ki živijo ali delajo v prostorih z večimi dejavniki tveganja, obstaja stirikrat vecja verjetnost, da bodo porocali o slabem zdravju in nezadovoljstvu. Raziskave prav tako kažejo, da ima nezadostno ogrevanje skoraj dvakrat vecji vpliv na zaznano pocutje in zadovoljstvo z zivljenjem kot locenost od partnerja. 

Rešitev je v spodbujanju naložb v trajnostne in zdrave zgradbe

Prezracevanje z odpiranjem oken je se vedno najbolj preprosta in finančno ugodna rešitev. Tako namreč osvežimo zrak, razredcimo vse patogene in zmanjsamo tveganja kontaminacije z virusi. Poleg naravnega prezracevanja so pri ustvarjanju konstantne stopnje pretoka higienskega zraka ucinkoviti tudi sistemi mehanskega prezracevanja, kot so grelne in prezracevalne enote ter klimatske naprave. 

Zdrave zgradbe igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti in bolezni.

Z zmanjševanjem izpostavljenosti vlagi in plesni ter odpravljanjem pomanjkanja svetlobe v stanovanjih bi lahko izboljšali energetsko učinkovitost in okoljski odtis.

Zaradi vse hujših učinkov podnebnih sprememb so nujne tudi korenite spremembe, s katerimi bomo reševali težave na sistemski ravni in na daljši rok. Eden izmed pomembnejših ciljev, ki si jih je zadala politika na ravni evropske unije je tako obsežna renovacija stavb. V okviru tega je nastalo že več dokumentov, ki spodbujajo k reševanju te problematike: Renovation Wave (Val prenove), zakonodajni svezenj Fit for 55 (Pripravljeni na 55) in uvedba nacionalnih nacrtov za obnovo in odpornost zgradb. Vložena sredstva naj bi propomogla k boljšim splošnim pogojem za življenje. Kljub vložku pa si države od tega obetajo tudi dobiček – uresničevanje načrta naj bi gospodarstvu do leta 2050 prineslo 1,07 milijarde evrov kumulativne gospodarske koristi.