Gotovo ste že kdaj med dolgotrajno vožnjo opazovali raznolike stavbe, ki so drvele mimo vas. Raznolike v obliki in dizajnu, nekatere barvne, druge sivo ali črno-bele, nekatere obložene z lesom, spet druge s kamnom. Ljudje znajo vedno znova presenetiti z novimi idejami in te vedno z veseljem opazujem. Ste pa verjetno na marsikateri hiši tudi opazili vzorce na fasadi, ki nekako ne sodijo tja. Pri nekaterih so bili ti videti kot temne lise, pri drugih pa kot izraziti črni madeži. Zelo verjetno ste pomislili na plesen. Pa poglejmo, če to drži in ali lahko kaj ukrenemo glede tega.
Plesen. Ne glede na to, kje ali v kakšnem kontekstu nastopi ta beseda, nam postane kar malo neugodno. Ne brez razloga. Ta zna biti zelo neprijetna in vztrajna. Ne samo da kvari videz objekta in je lahko na koncu ta videti kot nekaj primerno za scenografijo grozljivke B-produkcije. Lahko vpliva na vaše počutje in na koncu tudi na vaše zdravje. Niso pa vsi madeži na fasadi plesen. Lahko so tudi alge ali pa madeži od zatekanja vode. Za alge, razen tega, da kvarijo videz, ni podatka, da bi vplivali na naše zdravje.
Alge in plesni so eni najstarejših organizmov, ki so prisotni v zraku povsod okoli nas v obliki spor. Tako lahko veter služi kot učinkovito sredstvo za njihovo razmnoževanje. Zaradi tega se moramo najprej sprijazniti s tem, da se ene in druge lahko pojavijo in razraščajo na katerem koli objektu, če so za to izpolnjeni pogoji.
Pogoji, kjer uspevajo plesni in alge.
Prvi je primerna podlaga oz. osnova, kjer bodo plesni ali alge uspevale in črpale hrano. Bolj kot je hrapava fasada večja možnost je, da se je te oprimejo, posledično je na gladkih fasadah manj možnosti za to. Fasada pa vsebuje tudi dovolj hrane za rast, saj se omenjeni mikroorganizmi hranijo z organskimi snovmi, ki jih je na fasadi dovolj. Drugi pogoj pa je vlaga. Zaradi tega se raje pojavljajo na severni strani ali pa stenah, ki so stalno v senci. Tam se namreč fasada po padavinah dalj časa suši.
Velikokrat je slišati, da se kulture plesni in alg razraščajo predvsem na novih hišah, na starih pa ne. Da se je včasih pač bolje gradilo. Prva izjava sicer delno drži, ampak nima nobene veze s kakovostjo gradnje. Oziroma, vzamem nazaj. Paradoksalno se večkrat pojavljajo ravno zaradi boljše gradnje, konkretno izolacije. Na starih hišah je namreč zaradi slabše izolacije več toplote prehajalo skozi stene, pri tem pa jih je malenkost bolj ogrevala in sušila. S tem je bilo na stenah manj vlage in tako je dlje časa trajalo, da smo opazili rast. Poleg tega je pri starih hišah barva obledela in tako plesni in/ali alge niso toliko izstopale. Pri novejših fasadah pa je barva bolj kontrastna, zaradi tega so tudi vse spremembe na fasadi prej in bolj vidne.
Kaj lahko storimo, da zmanjšamo možnost sprememb na fasadi?
Da se ne bi razraščale kulture, jim moramo poslabšati pogoje za rast. Stranem hiše, ki so nagnjene k razrastu mikroorganizmov, omogočite boljši pretok zraka in s tem sušenje fasade. To pomeni umik vseh gradenj in rastja, ki je blizu fasade, ter vseh stoječih virov vode, če je možno. Vpliva pa tudi površina okoli hiše, saj se ob padavinah lahko od tal odbija voda na fasado in jo dodatno vlaži. Odboj lahko omilijo, npr. prodniki ali ostali materiali, ki učinkovito preprečujejo odboj vode.
Da se izognete madežem zaradi zatekanja vode na ostalih površinah, pa je treba poskrbeti za pravilno izvedbo elementov, iz katerih lahko voda zateka po površini fasade. To so okenske police, zunanja senčila, balkoni itd. Zatekanje pa se malo boj pogosto pojavlja tudi pri novejših hišah brez napušča.
Odstranjevanje posledic rasti mikroorganizmov in vode
Za odstranjevanje se uporabljajo kemični in mehanski načini ali kombinacija obeh. Najprej je pomembno ugotoviti, kakšna vrsta mikroorganizma napada vašo fasado. Za njeno odstranjevanje pa priporočamo nasvet strokovnjaka, ki lahko tudi vzame vzorec in odredi pravilno sredstvo za odstranjevanje (algicidi ali fungicidi). S kemičnimi pripravki žive mikroorganizme najprej uničimo. Žive spore se namreč zlahka prenašajo na neokužene površine, zato je pomembno, da niso več aktivne. Sredstva nanašamo enkrat ali večkrat, po potrebi. Te se nanaša z valjčkom ali brizgalko, je pa pri slednji večja možnost, da se pride v stik s sredstvom ali pa se ga vdahne. Zaradi tega je zelo pomembna zaščita dihal in oči ter uporaba zaščitnih rokavic.
Ko mikroorganizmi na fasadi niso več aktivni, jih je treba še mehansko odstraniti. To se počne pri poroznih fasadah z mehko krtačo, pri neporoznih pa tudi s curkom vroče vode pod nizkim tlakom. Pri tem pa je treba biti previden, da se ne poškoduje površina fasade. Tako očiščeno fasado pa je potem treba pregledati, ali so kje poškodbe in razpoke, ter jih čimprej sanirati. Te so namreč odlično mesto za ponoven razrast mikroorganizmov. Če dopušča proračun, pa privoščite hiši še nov končen sloj barve, ki vsebuje sredstvo za zaviranje rasti nezaželenih obiskovalcev, ki se bodo zagotovo poskušali ponovno naseliti z naslednjim vetrom.
