Ste novopečeni lastnik nepremičnine? Čestitamo. Sledi logično vprašanje: Kako to nepremičnino spremeniti v dom? Jo sploh obdržati ali raje prodati in zgraditi novo? To sta popolnoma upravičeni vprašanji, na kateri pa je težko ali skoraj nemogoče odgovoriti tako, da boste imeli občutek popolnega zadovoljstva. Lahko pa malo pomagamo pri odločitvi za eno ali drugo.
Ko ste postavljeni pred tako pomembno odločitev, si vzemite predvsem čas, da se zadeva usede. Resno. Prava vprašanja in zamisli pričnejo kapljati šele, ko tisto prvotno navdušenje in panika počasi pojenjata. Takoj, ko se zaveste, da so le-te pričele prihajati, pa vrzite vse skupaj v tabelo ali na papir, pač sredstvo, ki vam je bolj pri srcu. Zapišite čisto vse želje, ideje in pomisleke glede bodočega doma. Ta faza bo zagotovo zahtevala nekaj časa. Takoj, ko ugotovite, da so se te začele ponavljati, pa jih združite z dejanskim stanjem nepremičnine.
Pregled parcele
Sam bi se najprej lotil temeljitega pregleda parcele, na kateri stoji hiša, in nato same hiše. Na tem mestu vam svetujem pomoč strokovnjakov (arhitekt, gradbeni inženir, inženir statike), saj imajo izkušnje in pomislijo na stvari, na katere sami ne bi.
Preverite, kakšno je geomehansko stanje na parceli. Tu nas zanima lezenje terena (možnost plazov), možnosti poplav, potresi na lokaciji. Bodite res tečni, saj je od tega odvisno, kaj boste morali postoriti na hiši in parceli, da boste imeli varen dom skozi življenjsko dobo objekta. Od tega pa bo odvisen tudi proračun za obnovo in na koncu vašo odločitev, ali se v to sploh spustiti.
Nato preverite, kakšna je lega hiše. Ali je z največjo površino in okni odprta proti najbolj osončeni strani? Ta informacija vam lahko koristi pri morebitni energetski nadgradnji. Kakšna je hidroizolacija (vkopani del hiše), kako je z drenažo okoli hiše? Inženir statike naj preveri stanje objekta, saj ne želite, da bi se zbudili pod odprtim nebom. Kakšno je stanje strešnikov, je ostrešje izolirano? Kakšen je ovoj hiše (debelina izolacije), kakšno je stanje fasade (poškodbe površine, plesen itd.)? Kakšno je stanje stavbnega pohištva (oken, vrat itd.), kakšno izolacijsko sposobnost imajo (eno- ali večkomorna) in kakšno je stanje tesnil? Kakšna je ogrevalna tehnika, stanje tlaka, tal, sten in ali se kje pojavlja plesen? Kakšno je stanje električnih vodov, kanalizacije in vodovodne napeljave, armatur in vtičnic?
Ko boste imeli natančen popis vsega, kar je potrebno obnove ali menjave, imate že izhodišče za minimalno investicijo. Sem je nato seveda treba prišteti še vaše dodatne želje za dom. Ali vam razporeditev prostorov odgovarja, bi želeli kakšno steno podreti ali dodati, bi želeli, da hiša postane nizkoenergijska, bi imeli talno ogrevanje, pa mogoče pametno krmiljenje hiše, pa sončno elektrarno ... Saj veste, kam pes taco moli. Če se odločite povečati energetsko učinkovitost stavbe, tudi preverite, kakšni so trenutni pogoji za uveljavitev subvencij, pri katerih lahko kar nekaj prihranite.
Prvi del je opravljen. Če je znesek, ki ste ga dobili, srcu prijeten, akcija. Če pa vas ob pogledu nanj stisne, lahko poskusite hišo s parcelo prodati za čim boljši znesek in problem enostavno prepustite drugemu. Sami pa zastavite vse skupaj na novo. Preden skočite na ta vlak, zopet svetujem, vzemite si čas in tabelo ali papir. Za gradnjo hiše boste namreč najprej potrebovali ustrezno parcelo. Že samo po sebi je to kar živce parajoča naloga.
Pomembna je namreč lokacija, umestitev, ravno tako je treba preveriti možnost poplav, lezenja tal in potresne ogroženosti, neznanka tu so tudi sosedje, medtem ko jih pri obstoječi nepremičnini že poznate. Parcela seveda mora biti zazidljiva. Če parcela ni opremljena s komunalnimi priključki, je treba prišteti še ta strošek, ki pa se razlikuje od občine do občine. Vse skupaj pa mora biti seveda v vašem zastavljenem cenovnem okvirju.
Kaj pa objekt?
Nato pride na vrsto še sam objekt oziroma vaš nov dom, hiša. Gradite jo lahko sami ali pa vse skupaj prepustite podjetju. Prvega naj se lotijo predvsem ljudje, ki imajo izkušnje z gradnjo, imajo znance, ki so izkušeni pri tem in imajo na koncu koncev čas in predvsem voljo.
Zatem nastopi odločitev: klasična gradnja (zidana) ali montažna gradnja?
Tu se v smiselnost ene ali druge trenutno ne bi spuščal, saj nočem odpreti Pandorine skrinjice. Kolikor je ljudi, ki poznajo prednosti ene in slabosti druge, toliko jih je na nasprotni strani, ki trdijo nasprotno. Prednost montažne je predvsem hitrost gradnje in vnaprej pripravljeni elementi z vso napeljavo, ki jih nato samo sestavljajo. Takšna hiša je lahko vseljiva že v 180 dneh od pričetka gradnje. Slabost pa je, da je treba celoten znesek plačati naenkrat. Zidano lahko medtem gradite z ritmom, ki odgovarja vam in si tako znesek porazdelite skozi daljše časovno obdobje.
Pomembno je predvsem izbrati zanesljivega izvajalca, ki ima dobre reference (berite, sprašujte in raziskujte). Ko se usedete z njim, mu zaupajte vse svoje želje, saj znajo naknadne spremembe zadevo krepko podražiti. Če gradite sami, bo treba poskrbeti za projektanta, ki poskrbi za vse potrebno za začetek gradnje, in nadzornika gradnje, ki spremlja skladnost in potek del na terenu.
Tako. Sedaj bi morali že imeti dovolj informacij, da dobite občutek, kam se nagibate. Tu je seveda tudi morebitna čustvena komponenta nepremičnine, ki jo imate v lasti, ki lahko vse moje pisanje naredi brezpredmetno. Čustva znajo biti močan dejavnik pri končni odločitvi, vem iz osebnih izkušenj. Pa vseeno, če pustimo to ob strani, imate sedaj na papirju nekaj, na osnovi česar se lahko odločite. Pri tem pa dobite tudi občutek, koliko angažiranosti pri obnovi ali gradnji bo potrebno.
Ja, vem, kako se počutite, a brez panike, na koncu se bo izplačalo. Pa srečno.