Na ravni Evropske unije stavbe predstavljajo okoli 40 odstotkov končne porabe energije. Od tega dve tretjini porabe predstavljajo stanovanjske stavbe, kar kaže na velik neizkoriščen potencial za prihranek energije. Stavbe pa proizvedejo tudi okoli 36 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida (CO2). Energetska učinkovitost stavb je zato eden od osrednjih izzivov za doseganje podnebnih in okoljskih ciljev EU. 

Za doseganje podnebnih ciljev, med katerimi si je EU zastavila tudi cilj, da do leta 2050 doseže popolno razogljičenje gradbenega sektorja, je treba začeti zmanjševati okoljski vpliv že danes. Do leta 2030 je treba zagotoviti 40-odstotno zmanjšanje ogljičnega odtisa vseh novih in obnovljenih stavb ter infrastrukture. Po nekaterih ocenah naj bi se v naslednjih 30 letih število stavb skoraj podvojilo, zato je jasno, da bomo z dosedanjim načinom gradnje te cilje težko dosegli. 

Po ocenah strokovnjakov ima 75 odstotkov stavb, v katerih živijo Evropejci, slabo energetsko učinkovitost. Da bi stanje izboljšali in pri stavbah dosegli podnebno nevtralnost, bi morali v naslednjih 30 letih prenoviti okoli 146 milijonov stavb. To pomeni okoli 90.000 stavb na teden. 

Kaj je trajnostna gradnja?

Trajnostna gradnja je eden od ključnih načinov za doseganje podnebnih ciljev in eden najpomembnejših segmentov trajnostnega razvoja. Vključuje uporabo okolju neškodljivih gradbenih materialov, energetsko učinkovitost stavb ter ravnanje z odpadki pri gradnji in rušenju stavb. Primarni cilj trajnostne gradnje je zmanjševanje vpliva stavb na okolje.

Trajnostna gradnja mora zagotavljati trajnost stavbe, njeno oblikovno in gradbeno kakovost, hkrati pa tudi finančno, ekonomsko in okoljsko sprejemljivost. S trajnostno gradnjo ohranjamo dragocene naravne vire in zmanjšujemo negativne vplive na okolje in podnebje. 

Pri gradnji in obnovi objektov trajnostna gradnja predvideva uporabo materialov iz obnovljivih virov oziroma materialov, ki se jih da reciklirati. Trajnostna gradnja se ne zaključi s tem, ko hiša oziroma objekt stoji. Stavba tudi po koncu svoje življenjske dobe ne sme predstavljati velikega bremena za okolje. To pomeni denimo, da se da gradbene materiale tudi po tem, ko odslužijo svoje, reciklirati ali razgraditi.  

Kako zagotoviti trajnostno gradnjo? 

Energetska učinkovitost in okoljska ozaveščenost vse bolj vplivata na uporabo naravnih materialov, obnovljivih materialov, inovativnost novogradenj in nove načine gradnje. Na ta način nastajajo objekti nove generacije, ki so posledica inovativnega pristopa k projektiranju in gradnji ter zavedanja investitorjev o nujnosti usmeritve v trajnostno gradnjo. V luči tega postaja les vse bolj pomemben gradbeni material, ki se tako vrača na velika vrata. Ob upoštevanju, da se z gozdovi pametno in ustrezno upravlja, je namreč les obnovljiv vir, ki ima majhen vpliv na okolje tudi po koncu življenjske dobe stavbe. 

Najlažje se trajnostne gradnje lotimo pri gradnji nove stavbe, vendar pa je te principe možno uporabiti tudi pri obnovi že obstoječih stavb. Nenazadnje je ena najbolj trajnostnih oblik gradnje prav obnova že obstoječe gradnje, namesto da bi jo porušili in s tem proizvedli več gradbenih odpadkov ali pozidali doslej še nepozidano zemljišče. Primer tovrstne trajnostne obnove je denimo obnova Cukrarne v Ljubljani:

Pri načrtovanju trajnostne gradnje je med drugim pomembno, da upoštevamo orientacijo same stavbe in pri tem izkoristimo sončno svetlobo v kombinaciji s primerno zasteklitvijo in senčili. Trojna zasteklitev na oknih, senčila in obloge, ki zagotavljajo senco in naravno hlajenje, denimo zmanjšajo potrebo po klimatskih napravah. 

Upoštevati je treba tudi obliko stavbe, ki mora ustrezati podnebju. Na območju, kjer je pozimi veliko snega, ravne strehe nikakor niso primerne. Alpske hiše imajo z razlogom takšen naklon strehe, kot ga imajo! 

Vsaka trajnostna gradnja mora poskrbeti za čim boljšo toplotno izolacijo, ki bo v zimskem času zagotavljala čim manjšo izgubo toplote, v poletnem času pa notranje prostore ohranila prijetno hladne. Pri tem veliko vlogo igrajo tudi vrata in okna, ki morajo biti dobro zatesnjena in hkrati omogočati, da prostor "diha". Kakovostni leseni okenski okvirji so denimo trajnejša izbira, saj so izdelani iz naravnih materialov, da se jih reciklirati, hkrati pa v primeru požara proizvedejo manj strupenih plinov. 

Čeprav plastika z okoljskega vidika velja za osovražen material, pa ima svoje mesto tudi pri trajnostni gradnji. Gre za zelo trajen material, ki se počasi razgrajuje. Prav ta lastnost plastike (ki je hkrati njena slabost, če se znajde v naravi) je pri gradnji tudi prednost. Eden od ciljev trajnostne gradnje je namreč, da imajo stavbe daljšo življenjsko dobo. Plastika kot gradbeni element ne potrebuje veliko vzdrževanja oziroma pogoste menjave, zato je v nekaterih primerih boljša izbira od drugih, naravnih materialov. 

Trajnostna arhitektura poudarja uporabo obnovljivih virov gradbenih materialov. Ti vključujejo les iz trajnostnih virov, alternative cementu z nižjim ogljičnim odtisom, reciklirane gradbene materiale ali ciljno usmerjeno uporabo materialov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti po strokovni odstranitvi iz porušenih zgradb. V iskanju trajnostnih rešitev se vse pogosteje pojavljajo alternativni in inovativni materiali, kot so denimo opeke iz blata, volne, slame ipd. 

Pri gradnji nove stavbe je dobro pomisliti tudi na uporabo obnovljivih virov energije. Električna in toplotna energija sta cenejši in manj obremenjujeta okolje, če sta proizvedeni bližje mestu odjema. V prihodnosti bo gotovo večina streh pokritih s sončnimi celicami, ki bodo zagotavljale izrabo sončne energije. S tem bomo dosegli večjo energetsko samooskrbo, hkrati pa poskrbeli za manj izpustov CO2. Možnosti obnovljivih virov energije predstavljajo tudi lokalni mlini na vodo, geotermalne toplotne črpalke in drugi različni viri.

Še nekaj prednosti trajnostne gradnje

Čeprav so začetni stroški trajnostne gradnje običajno višji od konvencionalne gradnje, pa se končni rezultat izplača. Ker gre svet v tej smeri in ker številni prepoznavajo trajnostno gradnjo kot dodano vrednost, imajo takšne gradnje praviloma nekaj odstotkov višje prodajne cene od tistih, ki so zgrajene na klasičen način. Cenovna razlika se na dolgi rok povrne tudi v obliki nižjih obratovalnih stroškov, saj so trajnostne gradnje, kot rečeno, energetsko učinkovitejše.

Trajnostna gradnja ni dobra le za okolje, pač pa skrbi tudi za dobrobit posameznikov, ki živijo v njej. Ni skrivnost, da naše okolje močno vpliva na naše fizično, duševno in čustveno zdravje. V zadnjem desetletju se oblikovalci, arhitekti in gradbeniki posvečajo razvoju trajnostno naravnane arhitekture, ki upošteva vse vidike življenja tistih, ki bivajo v teh t. i. zelenih gradnjah. Tukaj gre za premišljene elemente, kot so varčnejša in prilagojena svetila, ergonomske oblike in prezračevalne in čistilne naprave za boljšo kakovost zraka. Vse to z namenom, da bi bivanje v takšnih gradnjah ohranilo zdravje ljudi, znižalo raven stresa in vplivalo na splošno kakovost njihovega življenja.