Talno ogrevanje že dolgo ni več predvideno zgolj za notranje prostore, temveč lahko tovrstne ogrevalne sisteme vgrajujemo tudi na zunanjih površinah. V večini primerov gre za dvorišča ali dovoze v ožjem območju enodružinskih hiš, kjer z ogrevanjem tal olajšamo predvsem dostop z vozilom, hkrati pa prihranimo veliko časa in energije, ki bi ju v naspotnem primeru potrošili za kidanje snega. Sistem električnega ogrevanja namreč talne površine varuje pred zmrzaljo, sneg pa stopi, še preden zjutraj uspemo prestopiti hišni prag. S tem nenazadnje skrbimo tudi za lastno varnost, saj razne padce, ki so velikokrat vzrok tudi za številne poškodbe, na zaledenelem stopnišču ali pločniku že vnaprej preprečimo. 

Ko govorimo o talnem ogrevanju dvorišč, teras, pločnikov, dovozov in ostalih uporabnih zunanjih površin, ki obkrožajo naš dom, je sistem dokaj podoben tistemu za talno ogrevanje notranjih prostorov, le da moramo pri zunanjem upoštevati določene karakteristike, prilagojene načinu vgradnje. Ključni parametri, na katere moramo biti pozorni so, minimalna temperatura, ki je še primerna za nemoteno montažo in delovanje (načeloma je to 5 stopinj nad lediščem, oz. odvisno od posameznega proizvajalca), sprecifična izhodna moč, ki opredeljuje odzivnost in samo učinkovitost sistema ter napajalna napetost grelnih mrež ali grelnega kabla. Od posameznega proizvajalca so odvisne tudi same dolžine priklopnega kabla in variirajo nekje od 2 do 5 m (pri tem, da je priklop možen na eni strani). 

Kar se tiče same vgradnje sistema v okviru zunanjih pohodnih površin, je postopek dokaj enostaven. Lahko izberemo sistem, ki sestavljen iz dveh glavnih komponent – nosilne mreže in električnega grelnega kabla, ki je kontinuirano razporejen po mreži in predstavlja tudi glavni greni elment. Za namestitev tovrstnega ogrevalnega sistema ne potrebujemo nobenega posebnega elktričnega omrežja, temveč zadostuje standardni priklop. Na voljo pa so tudi grelni kabli, ki jih prav tako kontunuirano razporedimo po celotni zunanji površini, za katero hočemo, da je ogrevana. Sistemi so prilagojeni tudi različnim finalnim slojem, ki pokrivajo izbrane zunanje površine, nekateri so primerni za namestitev pod betonske zaključne obloge ali tlakovce, spet drugi so prilagojeni za vgradnjo pod asfaltne površine. Primerna razdalja za vgradnjo sistema pod betonskimi pločniki ali tlakovci je tako največ 80 mm pod površjem, za asfaltne pločnike in zunanjo oblogo iz keramičnih ploščic pa je ustrezna debelina največ 50 mm. Pri tem moramo upoštevati, da grelni kabel ne sme biti v neposrednem stiku z asfaltom, temveč mora biti zalit z najmanj 20 mm debelo betonsko plastjo. 

Sistemi za talno ogrevanje zunanjih površin so dandanes že tako napredni, da stanje lahko nadzorjuete in prilagajate kar prek pametnega telefona, obstajajo pa tudi sitemi, ki imajo vgrajen senzor za samodejno delovanje. V večini primerov delujejo tako, da se pri petih stopinjah nad lediščem samodejno vključijo. 

Grelni kabli so sicer izredno priročni tudi za ogrevanje žlebov, saj preprečujejo, da bi voda, ki se v zimskem času nabira v odvodnem kanalu ob topljenju snega, ob nižjih temperaturah zmrznila. Primerni pa so tudi kot zaščita prot zmrozovanj strešin.