Ne bi nam smelo biti vseeno, kakšno hrano uživamo. Kadar izbiramo zelenjavo, izberimo svežo zelenjavo, pridelano v naši bližini. Zakaj? Ker je sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo vitaminov C, A, B in E.
Ker zaradi bistveno krajših transportov, ki jim je lokalno pridelana zelenjava podvržena, manj onesnažujemo okolje. In, ker s tem ohranjamo domača delovna mesta, razvoj podeželja, v času krize pa zagotavljamo lastno prehransko varnost.

Če pa imate možnost pridelovati zelenjavo na domačem vrtu, berite dalje….

Kako pridelovati na domačem vrtu?

Največkrat se vrtičkarji odločimo, da v lastnem vrtu ne bomo uporabljali kemije. Nobenega razloga ni, da bi s sadjem in zelenjavo, ki jih pridelamo na domačem vrtu vnašali v telo ostanke pesticidov ali pa prekomerne količine nitratov ali celo težkih kovin.
Zato je prava usmeritev ekološka pridelava, kjer je osnova rastlinske pridelave čim širši in čim bolj pester kolobar, gnojenje s kompostom in drugimi organskimi gnojili, setev vmesnih posevkov detelj ali drugih metuljnic, ki tla s pomočjo simbiotskih bakterij obogatijo z dušikom, setev rastlin za zeleno gnojenje (npr. facelija, gorjušica,...), pripravki kompostnega čaja in gnojnice iz zelišč (npr. kopriv, gabeza,..). Vsa sintetična kemična sredstva so prepovedana – vključno s herbicidi. Namesto njih uporabljamo slamo ali tudi črne polietilenske folije za zastiranje tal oz. plevele mehansko odstranjujemo. Če se le da, uporabljamo sadike namesto neposredne setve, ker so sadike bolj konkurenčne tako proti plevelom in škodljivcem kot kaleče rastline. Izbiramo predvsem lokalne, avtohtone in našim rastnim razmeram prilagojene sorte in tudi s tem ohranjamo tradicijo, hkrati pa zaužijemo nam prilagojeno hrano. Če se le da, sami tudi pridelamo seme za vsaj del zelenjadnic, kjer je le-to manj zahtevno – pri enoletnicah, samooplodnih rastlinah (npr. stročnice, motovilec, solata, kumare, bučke, paprika, paradižnik,...). Semena za ekološko pridelavo naj bodo pridelana ekološko ali vsaj nerazkužena (v večini trgovin s semeni ponujajo že tako ekološka kot tudi konvencionalna nerazkužena semena), pri nakupu semen pa izbiramo tudi sorte, ki so odporne ali vsaj tolerantne na bolezni ali škodljivce. Proti boleznim in škodljivcem pa se preventivno lahko borimo tudi s pridelavo združenih setev, kjer ena rastlina prepreči napad škodljivca na drugi (npr. prisotnost timijana zmanjša poškodbe zaradi bolhačev). Sicer pa si lahko pripravimo sami ali pa kupimo številna sredstva na podlagi rastlinskih izvlečkov (preslica, komarček,...), alg, kamnin in drugih zdravju ljudi neškodljivih materialov (npr. lecitin, vosek, propolis, eterična olja,...), ki okrepijo in negujejo rastline, ki so manj dovzetne za napad bolezni ali škodljivcev, nekatera spremenijo pH povrhnjice lista in preprečijo vdor gliv v rastlinska tkiva, ipd.