Jurij Juhant
V Zavetišču Horjul: brez humorja bi že zdavnaj lahko odnehali
V okviru projekta Tačke niso igračke smo obiskali eno od bolj znanih zavetišč za živali, Zavetišče Horjul, ki je dom več kot 110 dušam – človeškim in živalskim. Če sanjarite o delu v zavetišču in razmišljate, kako lepo se je crkljati z vsemi živalicami, potem se zbudite. Delo v zavetišču je vse prej kot to. Je garanje, odgovornost, stres, včasih tudi obup. A vse to v zavetišču zmorejo premagovati, ker vedo, da brez njih živali nimajo nikogar.
To je kruta realnost slovenskih zavetišč
Prostorska stiska, pomanjkanje finančnih sredstev in preobremenjeno osebje, na drugi strani pa vedno več zavrženih živali – to je kruta realnost slovenskih zavetišč. Kljub grozljivemu stanju se oskrbniki, od katerih je velik del tudi prostovoljcev, ki za svoje delo v zavetišču ne prejemajo nobenega plačila, vsak dan trudijo, da bi tem živali priskrbeli vsaj osnovno oskrbo in jim nenazadnje poiskali tudi nov topel dom.
Ko le ne bi potrebovali več zavetišč in tudi Jurijev ne
Če še niste slišali za enega največjih slovenskih živalskih vplivnežev Jurija Juhanta in Horjulce, potem niste ravno 'up to date' z družbeno sceno. Jurij je pred leti pustil službo in postal oskrbnik, rešitelj in borec za živali. Njegove objave imajo enako mero ostrine do vseh neodgovornih lastnikov živali kot tudi neverjetne topline do živali, ki so se znašle v njegovi oskrbi. A to ni članek o Juriju, pač pa o tem, kaj je narobe z našim svetom, da imamo premalo Jurijev, ki rešujejo, kar smo kot družba zamočili.