arso
Arso opozarja: To so drevesa, ki danes nujno potrebujejo zaščito
Ob nizkih jutranjih temperaturah so te dni v veliki nevarnosti predvsem drevesa in grmovnice. Predvsem tiste, bolj občutljive na mraz, ki so že začele cveteti, bi lahko utrpele hudo pozebo, zato jih je treba zaščititi.
Sprememba zakonodaje za boljšo potresno varnost
Ena od zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji lastnega doma, je tudi načelo potresne varnosti. S 1. majem je v ta namen veljavo stopilo novo določilo – preberite, na kaj morate biti pozorni, če se lotevate ali pa ste morda v začetni fazi gradnje.
Na podnebne spremembe se bomo morali navaditi tudi v Sloveniji
Lansko leto je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev v Sloveniji, in sicer gre za odklon plus 1,3 stopinje Celzije. Ena stopinja pa v klimatološkem smislu pomeni zelo veliko, pojasnjuje priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. In to je dejansko neka nova Slovenija, ki je nismo navajeni.
Se bomo predramili?
Izumirajo živalske vrste, krči se gozd, kmetijstvo se sooča s točo, pozebo, sušo, poplave se bodo podeseterile, pod vodo bodo mesta. To bodo doživeli naši otroci. Kakšna prihodnost nas sploh čaka?
Kaj pravi Pratika o prihajajočem vremenu in letošnji letini?
Pred nami je nestanovitno vreme, zima še ni rekla zadnje. Vrtičkarje in kmete pa skrbi, če jih znova čaka pozeba. Gabrijel je bil mrzel in hladen, sušec je bil suh in začuda prav tako hladen, to ni bilo običajno, zato kot pravi vremenar Dušan, drevje ni močno zabrstelo, zato upa, da bo letos malo lažje vsaj, kar se drevja tiče. Vendarle hladen dež nam lahko še ponagaja.
Ministrstvo kmetovalcem svetuje, naj ta trenutek še ne gnojijo
Tako zimo kot uvod v pomlad je zaznamovalo suho vreme, ki se že odraža tako na travnikih, poljih, gozdovih kot vodotokih. Zato naj bo ravnanje z vodo skrbno, prav tako je še vedno prisotna nevarnost požarov v gozdovih oziroma naravnem okolju.
Vegetacija zamuja tri tedne. Kakšna bo pomlad v nadaljevanju?
Marec bo letos upravičil svoje staro ime sušec in postregel predvsem s suhim vremenom. Zadnje konkretne padavine so v večjem delu države padle pred več kot enim mesecem, ponekod pa padavin ni bilo že dva meseca in pol. In tudi sicer to zimo nismo imeli kaj dosti padavin. Travniki in gozdovi so presušeni, v slabem stanju so ozimna žita. Kakšna pa bo pomlad v nadaljevanju? Bodo vsaj prihodnji tedni in meseci prinesli kaj več padavin?
Napovedovanje, kakšno bo vreme, ni več dovolj
Vremenski, podnebni in vodni ekstremi v številnih delih sveta zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pogostejši in intenzivni. Na današnji dan tako obeležujemo svetovni dan meteorologije, in sicer pod geslom Zgodnja opozorila za pravočasno ukrepanje.
Slaba novica za ljudi, ki imajo alergijo na cvetni prah
Čeprav je zunaj še zima, pa marsikje drevesa že cvetijo, tako je tudi z lesko, v nižinah namreč poteka glavna sezona cvetnega prahu leske, zato imajo lahko ljudje z alergijo a svetni prah že težave.
Znova prihajata mraz in sneg
Minuli praznični konec tedna je ponekod prinesel rekordno visoke temperature za ta čas leta, toda bilo je kratkotrajno, kajti v sredo bodo padavine zajele vso državo, meja sneženja pa se bo v sredo popoldne spuščala skoraj povsod do nižin, razen na Primorskem.
Bo božič bel?
Še čisto malo, pa bo tu božič. Čeprav nas je sneg že razveselil, mnogi upajo, da bo za praznike Slovenijo znova pobelil svež sneg. Kaj je lepšega kot bel božič.
Snežna slovenska idila
Večji del Slovenije je pobelil sneg in pričaral zimsko idilo. Naše bralce smo prosili, da z nami delijo zimske fotografije. Poglejte, kako lepa je zasnežena Slovenija.
Oranžno opozorilo za primorsko regijo
Glede na napovedi smo dodobra zakorakali v jesen. Prišel je dež, prihaja tudi burja, temperature zraka po nižinah se bodo gibale med 10 in 15 °C, sneg pa je že prekril prve vrhove.
Noč prinesla hudo neurje, v Nemčiji divjal tornado
V sredo pozno popoldne se je nad državo razbesnelo neurje z močnim dežjem, ki je najprej zajelo severovzhod države, območje Beltincev, ponoči pa predvsem območje Ljubljane. Iz Nemčije pa prihaja novica o tornadu.
Oranžno opozorilo - možni krajevno močni nalivi
Za nami je že polovica septembra, ki je bil sončen in suh. Sonce je sicer bilo dobro za naš vrt, toda visoke temperature so vplivale tudi na zelo suha tla. Kaj nas čaka?
Vstopili smo v meteorološko jesen
S prvim septembrom se je začela meteorološka jesen, ki nam po hladnem zaključku avgusta prinaša letnemu času dokaj primerne temperature. Tako so jutra sveža, ponekod meglena, temperature so nekje pod desetimi stopinjami, čez dan pa se še vedno dvignejo na bolj poletne.
'Takšne vode v življenju še nisem videl'
Ida, ki so jo označili kot orkan kategorije 4, je v nedeljo dosegla Louisiano. Od tam poročajo o nevihtah, izredno močnem vetru in poplavah.
Ste opazili nenavadne tvorbe na koruzi?
Imate doma vrt s koruzo ali pa ste se sprehajali v naravi in na koruzi na polju opazili čudne tvorbe? Zaradi suhega poletja se je namreč na koruzi razvila koruzna bulava snet, bolezen, ki se pojavlja ob dolgotrajni suši ali toči.
Ekstremna vročina in požari še naprej pestijo Balkan
Zgodovinski vročinski val na Balkanu, posebej v Grčiji, po več kot tednu dni ne popušča. V osrednji Grčiji in na Peloponezu naj bi se temperature še vsaj do petka vsak dan povzpele do 46 stopinj Celzija. Obenem na območju še naprej pustošijo požari. Z njimi se med drugim spopadajo tudi v Severni Makedoniji.
Klestila toča: na stotine uničenih vozil
Na severu Italije je močna nevihta z debelo točo poškodovala na stotine avtomobilov. Zgodilo se je med Parmo in Piacenzo, na avtocesti, kjer je neurje povzročilo resne prometne težave.
Veter odkrival strehe, lomil drevje, voda zalivala kleti
V nedeljskih nalivih so imeli največ težav na območju Koroške in na širšem celjskem območju. Narasle so reke Mislinja, Dravinja in Oplotnica s pritoki, ki so poplavljale. Zalitih je bilo veliko objektov, poplavljalo je ceste, veter je podrl več dreves.
V Kanadi namerili skoraj 50 stopinj Celzija
V Kanadi, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom, so namerili rekordnih 49,5 stopinje Celzija. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi.
Pred nami prvi letošnji vročinski val
Če je bil maj rekordno moker, pa se bo junij zagotovo odkupil za to. Še posebej z visokimi temperaturami, kajti pred nami so vroči dnevi. Zato poskrbite, da bodo vrtnine, ki so občutljive na vročino, zaščitene, seveda pa bo treba poskrbeti tudi za dodatno zalivanje.
Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov
Danes je svetovni varstva okolja in letošnji slogan je 'obnova ekosistemov'. S tem se pri Združenih narodih tudi uradno začne desetletje za obnovo ekosistemov (2021–2030).
Maj marsikje eden najbolj namočenih v zgodovini meritev
Najnižjo temperaturo so izmerili na Kredarici, minus 5,5 stopinje Celzija. Tudi ves mesec maj je bil doslej hladnejši od dolgoletnega povprečja, po količini padavin pa bo po pričakovanjih marsikje eden najbolj namočenih majev v zgodovini meritev, pravijo na Arsu.
Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti
V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.
Kakšno poletje nas čaka?
Ledeni možje in Zofka so za nami. Letos imamo pozno pomlad, mraz, padavine še kar vztrajajo. A bo nadaljevanje maja lepše, bo sonce končno ogrelo naše vrtičke? 8. junija naj bi po ljudski modrosti bil tisti dan, ki naj bi bil prelomen za vreme oziroma naj bi nakazal, kakšno nas čaka poletje.
Muhasto vreme se nadaljuje
Očitno bodo dela na vrtu morala znova počakati, saj prihaja nova ohladitev, ki bo spet prinesla dež. Če ste na vrt že posadili sadike, ki ne prenašajo dobro hladnih obdobij, potem jih le dobro zavarujte pred nizkimi temperaturami.
Pozeba povzročila 50 milijonov evrov škode
Državni sekretar Anton Harej si je ogledal nastalo škodo na sadnem drevju zaradi pozebe v Vipavski dolini. Najhuje so prizadeti sadovnjaki v nižjih predelih Vipavske doline in slovenske Istre, kjer je odvisno od vrste sadnega drevja škoda lahko tudi 100-odstotna. Harej je prizadetim sadjarjem obljubil pomoč države v obliki različnih ukrepov.
Temperature drugo noč zapored pod lediščem
Drugo noč zapored so se temperature zraka v večjem delu države spustile pod ledišče, kar v tem letnem času velike skrbi povzroča predvsem sadjarjem. Ti so že v sredo začeli zbirati podatke o škodi po pozebi, ki je na jugovzhodu Slovenije prizadela vse vrste sadja. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. Zelo nizke temperature so bile spet na Bizeljskem, kjer so sicer po oceni stroke najboljše sadjarske lege, je dejala specialistka za sadjarstvo Andreja Brence.