evropsko
Zdravilna cvetlica, ki pomaga pri vrsti zimskih bolezni
Kamilica je edinstveno evropsko zelišče, ki jo odlikuje lep in zdravilen cvet. Uporablja se kot sestavina zeliščnih zdravil, pijač in izdelkov za nego kože. Poznamo dve vrsti navadne kamilice - nemško in rimsko. Obe vrsti pa se ponašata z dišečimi cvetovi, podobnimi marjetici, z belimi cvetnimi listi, ki obkrožajo rumeno sredino.
Afriška vijolica velja za najbolj priljubljeno sobno rastlino
Ta drobna nizko rastoča cvetlica z močnimi vijoličnimi cvetovi kljub svojemu imenu nima kaj dosti skupnega z evropsko vrsto vijolice. Ime je dobila po svojih opaznih temno vijoličnih cvetovih. Njena domovina so tropski deževni gozdovi Tanzanije in Kenije, sicer pa velja za sobno rastlino, ki se najpogosteje znajde v naših domovih.
Kava – čarobni ali pogubni napoj?
Kava je v Evropo prišla iz Azije, natančneje iz arabskega sveta. Kavo naj bi za poživitev pil že Mohamed, kot zdravilo se jo omenja v arabskih medicinskih knjigah že v 10. stoletju. V 15. stoletju je v islamskem svetu kava postala splošno razširjena in priljubljena. Imenovali so jo vino islamskega sveta. V arabskem svetu so kaj kmalu ugotovili, da kava prinaša veliko dobička in so na vse načine preprečevali širjenje kave po svetu. To so počeli zelo prefinjeno. Nobeno zrno ni prečkalo meje, če ni bilo namočeno v vodi ali pa ožgano. Taka zrna namreč ne obrodijo.
Na Floridi zgradili luksuzno hišo, odporno na orkane
Hišo, ki po trditvah konstruktorja lahko brez hujših posledic prenese sunke vetra do 320 kilometrov na uro, so te dni predstavili javnosti, cena za celotno posest pa je 6,1 milijona evrov.
Strokovnjaki svarijo pred novo vrsto komarja
K nam je prispela nova vrsta komarja, ki ni tako zelo nedolžna, svarijo strokovnjaki. Poleg tigrastega komarja, ki je v Evropo prišel že leta 1978, je bil v Evropi letos prvič zaznan tudi ščitasti komar. Pogoje za njegovo širjenje ustvarjajo predvsem podnebne spremembe, so sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
K nam prispela invazivna vrsta mravelj: "Vedeli smo, da bo prišel ta dan"
Dolgo smo se jih uspešno branili, a zdaj so tu, pravijo strokovnjaki. Rdeče ognjene mravlje, namreč. Gre za eno najbolj invazivnih živalskih vrst na svetu, ki prihaja iz južne Amerike, v zadnjih dneh pa so jo prvič opazili tudi v Evropi.
Mediteranske začimbe, ki ne smejo manjkati v vaši kuhinji
Mediteranska kuhinja je znana kot ena najbolj okusnih in zdravih na svetu, kar lahko poleg zdravih in sezonskih sestavin deloma pripišemo široki uporabi aromatičnih začimb. Te dajo jedi intenziven okus in tako nadomeščajo potrebo po pretiranem soljenju in popranju. Bazilika, timijan in origano so tri izmed nenadomestljivih začimb, vendar obstajajo tudi druge, ki so za dobro mediteransko jed prav tako pomembne!
Slovencev, ki si ne morejo privoščiti primerno toplega stanovanja, je vedno manj
V torek, 20. 9. 2022, se je začel evropski teden trajnostnega razvoja 2022, namenjen organiziranju dejavnosti, projektov in dogodkov, ki podpirajo trajnostni razvoj in njegove cilje ter skrbijo za njihovo prepoznavnost. Aktivnosti bodo potekale do ponedeljka.
Čas trgatve je tukaj, to morate vedeti
Slovenija je majhna, a kljub temu izvrstno bogata vinorodna država. V septembrskem času se na vinorodnih območjih v Sloveniji vse vrti okoli prijetnega, a ne tako lahkega opravila – trgatve. Čeprav je ta v osnovi eden pomembnejših korakov na poti do žlahtne kapljice, Slovenci trgatev jemljemo tudi kot nekakšen praznik, kjer se na kupu zberejo ožji in širši člani družine, sosedje, prijatelji in znanci. Združimo se ob delu, dobri jedači in pijači ter se veselimo.
Toplotne črpalke zrak-voda: učinkovito ogrevanje, nižji računi
Veliko družinskih hiš v Sloveniji zaradi nezadostne toplotne izolacije (energijski razred E in slabši) porabi tudi do 70 odstotkov energije za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne vode. Gre torej za področje, kjer lahko z zamenjavo tradicionalnih ogrevalnih sistemov na fosilna goriva z naprednejšimi, okolju bolj prijaznimi rešitvami občutno zmanjšamo porabo energije in s tem tudi stroške.
Je že skrajni čas za bolj trajnostna oblačila?
V povprečju vsak Slovenec na leto zavrže 12 kilogramov oblačil. Se ob tem zavedamo, kakšno škodo delamo okolju, kdo ta poceni oblačila in v kakšnih razmerah izdeluje? Je čas za bolj trajnostno obnašanje? Na to odgovarja novinarka Maja Sodja.
S toplino na ti do celovitega ogrevanja
Tiki je kot sestavni del skupine NIBE na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu predstavil najbolj celovito ponudbo ogrevalnih sistemov doslej.
Evropska komisija se je zavezala k ukinitvi kletk za rejne živali
Evropska komisija se je odločila, da se bo pozitivno odzvala na evropsko državljansko pobudo (End the Cage Age), ki jo je podprlo več kot milijon državljanov po vsej EU. V svojem odgovoru tako komisija predstavlja načrte za zakonodajni predlog do leta 2023 o prepovedi kletk za številne rejne živali.
Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov
Danes je svetovni varstva okolja in letošnji slogan je 'obnova ekosistemov'. S tem se pri Združenih narodih tudi uradno začne desetletje za obnovo ekosistemov (2021–2030).
Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti
V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.
Pomagajmo opraševalcem
20. maja tako Slovenija kot tudi celoten svet že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Slovenija z razglasitvijo posebnega dneva, posvečenega čebelam in divjim opraševalcem, na globalni ravni pomembno prispeva k ozaveščanju o pomembnosti čebel in divjih opraševalcev.
Minevajo tri leta od razglasitve svetovnega dne čebel
Decembra 2017 je Generalna skupščina OZN na pobudo Slovenije soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan vsako leto še posebej opozorimo svetovno javnost na pomen ohranjanja čebel in drugih opraševalcev za celotno človeštvo, hkrati pa je to tudi priložnost za poziv h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.
V veljavo stopa vmesna rešitev za ravnanje z odpadno embalažo
V veljavo je stopila novela zakona o varstvu okolja, ki prinaša več novosti, med najpomembnejšimi pa je vmesna rešitev problematike na področju odpadne embalaže. Letos namreč stroške odvoza embalaže, ki je niso odpeljale pooblaščene družbe, krije država, v prihodnje pa naj bi to padlo na ramena podjetij.
Na Dunaju odkrili 4000 let staro jabolko
Arheobotaniki so med izkopavanjem naselbine iz časov mlajše kamene dobe odkrili najstarejše jabolko na Dunaju, staro približno 4000 let. Znanstveniki domnevajo, da so ga tedanji prebivalci nabrali v gozdu, ga posušili in shranili za zimo.
Obeležujemo dan brez plastičnih vrečk
Vsako leto 3. julija obeležujemo dan brez plastičnih vrečk. Gre za pobudo v okviru širšega gibanja za opustitev plastike, Ekologi brez meja pa so ob tem dnevu opozorili na potencial trgovin brez embalaže.
Pozeba sadjarjem ponovno uničila skoraj ves pridelek
V Posavju, kjer imajo skupaj približno 600 hektarjev sadnih nasadov, so nizke jutranje temperature povzročile skoraj popolno pozebo, v nasadih jablan pa je jutranji mraz uničil od polovice do približno štirih petih cvetov. Jablane v nižjih legah lahko sicer ob pravilni negi še vedno solidno obrodijo.
Nevladniki kritični do predlaganega odstrela zveri
Več kot 30 slovenskih nevladnih organizacij je na predstavništvo Evropske komisije in pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji naslovilo javno pismo. V njem pozivajo zavzetju za takojšnjo uveljavitev moratorija na odstrel zveri v Sloveniji. Bruselj bi moral po njihovem mnenju subvencije pogojevati z uvajanjem dobrih praks na tem področju.
Ministrstvo svetuje: poskrbite za zdrava semena in sadike
Zdravo seme in drug razmnoževalni material je pogoj za zdrav pridelek in je tudi ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za okolje in gospodarstvo.
Previdno, če naročate semena preko spleta
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano svetuje nekoliko večjo previdnost pri naročanju semen preko spleta.
Kakšne bodo posledice epidemije za kmetijski in ribiški sektor?
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec se je udeležila avdio-video konference ministrov EU, pristojnih za področje kmetijstva in ribištva. Ministri so se seznanili posledicami epidemije koronavirusa na kmetijstvo, živilsko industrijo in ribištvo.
Novo (nesojeno) domovanje Meghan in princa Harryja
Za Meghan in Harryja je letošnje leto zagotovo leto sprememb. Takoj po novem letu sta se odrekla svojim kraljevim nazivom, se preselila v Kanado, pozneje pa je postalo jasno še, da bosta še naprej pogosto prihajala tudi v Evropo. Po novem tudi v Haag.
Najredkejše pasme psov v Sloveniji
Za podatke smo prosili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki ureja Centralni register psov. V njem so podatki o psih iz vse Slovenije; med njimi, katerim pasmam pripadajo. Ko se pomikamo po seznamu navzdol, jih na koncu najdemo nekaj, ki imajo v naši državi (po zadnjih podatkih) le enega predstavnika. Spoznajmo nekaj takšnih redkeje zastopanih pasem.
Zemeljski plin - vse kar morate vedeti
Zemeljski plin je plinasto fosilno gorivo, katerega glavna sestavina je metan, njegova sestava pa je odvisna od nahajališča. Nekateri menijo, da širjenje njegove uporabe bistveno prispeva k ohranjanju okolja, čeprav za kaj takšnega ni strokovne osnove. Poglejmo si nekaj več o zemeljskem plinu.
Bo registracija psov in mačk kmalu obvezna?
Evropski parlament je prejšnji teden v Strasbourgu z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri poziva k zaustavitvi nezakonite trgovine z mačkami in psi. Opozarjajo, da zaradi nezakonite trgovine živali trpijo, širijo pa se tudi bolezni.
Kakšna je razlika med britanskim in slovenskim domom?
Britanci marsikaj počnejo drugače kot preostali Evropejci. Vozijo po levi strani ceste, nikoli se niso želeli odreči svoji valuti in sprejeti evra, otroci v šolah nosijo uniforme in na sploh nekateri Otočani radi izpostavljajo, kako drugačni so. Pokukali smo v britanski dom in ga primerjali s slovenskim. Razlik ni malo.