gospodarsko
Kakšne so kazni zaradi nepravilnega ločevanja odpadkov?
Posameznikom, ki ne ločujejo odpadkov, marsikje grozi po več sto evrov kazni. Vendar pa jih kljub izvajanju nadzora inšpektorji izrekajo bolj malo. Najbolj problematično je namreč ločevanje odpadkov v večstanovanjskih stavbah, kjer pa je krivca za napačno odložene smeti težko najti.
Vreme v Novem mestu
Dolenjska, pokrajina na jugovzhodu Slovenije, je ena izmed pokrajin, ki s svojim razgibanim vremenskim dogajanjem nemalokrat preseneti tako prebivalce kot meteorologe, ki se trudijo vreme na določenem območju spraviti v neke predvidljive okvire. Podnebje je sicer zmerno celinsko, vendar z nekaj posebnostmi. Preverite, kakšno je značilno vreme za Novo mesto in okolico ter katere rekorde so v preteklosti tam izmerili!
Tako se bo cena ogrevanja zvišala za manj kot 1 evro
Več kot 62 odstotkov vseh virov energije, ki smo jih leta 2020 porabili v slovenskih gospodinjstvih, je bilo namenjenih ogrevanju prostorov, zato ob pričetku kurilne sezone upravičeno z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje na trgu energentov. Jasno je, da se bodo cene električne energije in plina zagotovo spremenile, od nas samih pa je odvisno, kako močno se bo to poznalo v naši družinski blagajni. Prav zato ponujamo nekaj nasvetov, kako poskrbeti, da se znesek na mesečni položnici ne bo drastično spremenil!
Kako preprosto poskrbeti za nižji znesek na položnicah?
Prihajajoč zimski čas prinaša številne radosti, gospodinjstva pa razmišljajo tudi o tem, kako poskrbeti za sezonsko ogrevanje. Cene odjema elektrike in zemeljskega plina zaradi stanja na trgu nihajo, s pametnim ravnanjem pa lahko poskrbite, da se cena vaše mesečne položnice ne bo spremenila za več kot 1 evro.
Poglejte, za koliko se bosta podražila elektrika in zemeljski plin
Največja slovenska družba z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti bo 1. decembra občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina.
Pozor, če ima vaš pes izpuščanje ali se praska in grize
Z drugo polovico avgusta je prišlo na vrsto cvetenje ambrozije, ki velja za eno najbolj alergenih rastlin, in veliko ljudi ima zaradi tega težave. Zadnje čase pa veliko ljudi na družbenih omrežjih opozarja, da imajo velike težave tudi njihovi štirinožci.
Obvezno zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tudi letos opozarja vinogradnike na obvezno zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca karantenske bolezni trte zlate trsne rumenice. Natančnejše roke zatiranja je tudi letos napovedala Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Zatiranje je treba opraviti v prvi dekadi julija, na območju Štajerske in Prekmurja pa najkasneje do 14. julija.
En ocean. Eno podnebje. Ena prihodnost
Svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo danes, je svetovni dan praznovanja oceanov in vsakoletni poziv za čim večje sodelovanje vseh deležnikov družbe s ciljem ohranitve oceanov.
Pripravlja se dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050
Potrditev resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 v sredo na vladi je pomembno simbolno dejanje ob svetovnem dnevu Zemlje, pravi okoljski minister Andrej Vizjak. Želi si, da bi se strategija, ki jo mora sprejeti še DZ, čim prej udejanjala prek konkretnih ukrepov.
22. april – dan Zemlje: obnovimo našo Zemljo
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje so v ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja. V Sloveniji smo v letu 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali 9 ton na prebivalca.
Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".
Onesnaževanje s plastiko predstavlja problem, katerega reševanje je tudi dolžnost potrošnikov
Letošnji 15. marec – svetovni dan pravic potrošnikov – je posvečen problematiki onesnaževanja s plastiko. Zaupanje potrošnikov v Sloveniji se je zaradi epidemije covida-19 znatno poslabšalo.
Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.
Zakaj nastane žled?
Na prehodu med Primorsko in notranjostjo Slovenije (Banjška planota, Trnovski gozd, območje okoli Razdrtega, Brkini, ponekod na Ilirskobistriškem) je danes zjutraj in dopoldan možen pojav tudi poledice in žledu. Poledica ter žled je možen tudi v Pomurju.
Zakaj imajo orkani ženska imena?
Kar nekaj držav po svetu se zadnje dni spopada z orkanom Iota. Mnogi pa poročajo tudi, da je letošnja sezona orkanov v Atlantiku med najbolj dejavnimi v zgodovini. Kako pa je z orkani v naši bližini?
V veljavo stopa vmesna rešitev za ravnanje z odpadno embalažo
V veljavo je stopila novela zakona o varstvu okolja, ki prinaša več novosti, med najpomembnejšimi pa je vmesna rešitev problematike na področju odpadne embalaže. Letos namreč stroške odvoza embalaže, ki je niso odpeljale pooblaščene družbe, krije država, v prihodnje pa naj bi to padlo na ramena podjetij.
Tudi ta tujerodna stenica išče zavetje v vašem domu
Toplo zavetje doma je mikavno za veliko živali, vse od miši, smrdljivcev, stenic in pajkov. Zadnji topli dnevi pa so na plano privabili tudi tujerodne stenice, ki že lezejo po fasadah in notranjosti hiš.
Afriška prašičja kuga je bolezen, ki lahko povzroči veliko gospodarsko škodo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin začenjata kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi (APK). Namen kampanje je ozaveščanje in spodbujanje rejcev, lovcev in potnikov k preventivnemu ravnanju, s ciljem obdržati status države, proste APK.
Tujerodni organizmi imajo močan negativen vpliv na lokalno okolje
Tujerodne rastline so škodljive, ker lahko tvorijo goste sestoje in popolnoma prerastejo domorodno rastlinstvo, hkrati pa jih zelo težko trajno odstranimo. Enako velja tudi za tujerodne živali, ki spodrivajo domače.
Je mogoča blaginja brez zdravega okolja?
Epidemija covid-19 je povzročila zdravstveno in gospodarsko krizo. A kot poudarja Greenpeace Slovenija, se še vedno soočamo tudi z okoljsko krizo, ki lahko z napačnimi odzivi na gospodarsko postane hujša. Ne le okoljevarstveniki, tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojih predlogih odziva na epidemijo opozarja, da nismo v položaju, ko bi lahko pozabili na okolje.
V aprilu je bilo izdanih manj gradbenih dovoljenj kot v marcu
Statistični urad Republike Slovenije je izdal poročilo, kjer je zapisano, da je bilo v letošnjem aprilu izdanih kar 33 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v mesecu marcu istega leta.
Previdno, če naročate semena preko spleta
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano svetuje nekoliko večjo previdnost pri naročanju semen preko spleta.
Zahodni Balkan se sooča z največjo onesnaženostjo na svetu
Evropska Unija je podala ukrepe na področju kroničnega onesnaževanja s premogom na Zahodnem Balkanu. Glede na situacijo je to edinstvena in tudi edina priložnost za izboljšanje zdravja in produktivnosti prebivalstva. Raziskava razkriva, da se ta del sveta sooča z resnim onesnaženjem.
Električna energija: kakšna je poraba in proizvodnja v Sloveniji?
Danes si življenja brez električne energije preprosto ne moremo predstavljati. Zaradi elektrike je naš dom priskrbljen s svetlobo, zaradi nje lahko kuhamo, si operemo in sušimo oblačila, zaradi nje, konec koncev, lahko polnimo svoje telefone, uporabljamo druge pametne naprave in delamo pravzaprav vse, kar si lahko predstavljamo. Brez nje ne bi imeli niti tople vode, še manj pa ogrevanih ali hlajenih prostorov. Zakaj je pomembno, da z njo varčujemo in gospodarsko ravnamo s samo uporabo?
Ulovili ribo, ki je vredna skoraj tri milijone evrov
Pacifiški modroplavuti tun, znanstveno ime je Thunnus orientalis, je ena največjih, najhitrejših, hkrati pa najbolj cenjenih morskih rib. Po podatkih naj bi se ta vrsta gibala v Tihem oceanu med Okinavo in Filipini, najdemo pa jo tudi v Japonskem morju. Na Japonskem je tudi ena najbolj cenjenih rib, katere vrednosti dosežejo tudi nekaj milijonov evrov. Zato ne preseneča novica, ki se je znašla v tujih medijih, kjer lahko zasledimo, da so irski ribiči ulovili neprecenljiv ulov.
Znova smo jokali. Preverite, zakaj
''Nič ne pomenimo očetu,'' je v tretji oddaji Delovne akcije dejala 13-letna Lana, ki ima za seboj, skupaj z družino, težko življenjsko izkušnjo. Seveda smo planili v jok, kako ne bi, če smo znova gledali ljubečo družino, ki nima veliko, in voditeljico Ano Praznik, ki se je skupaj s svojimi mojstri lotila še ene čudovite prenove.
220.000 evrov za okrasitev
Praznična okrasitev našega glavnega mesta bo znova nadgradnja zgodbe akademskega slikarja Zmaga Modica. Hkrati s prižigom luči se bo pričel praznični sejem, vse do silvestrovanja pa se bo v starem mestnem jedru odvijal pester program za vse generacije. Mestna občina Ljubljana je za prireditve in osnovno okrasitev namenila 333.000 evrov.
Ko boste videli, kaj prikazuje, boste šokirani
Vsak Slovenec naj bi proizvedel 1,3 kilograma odpadkov na dan. Ne, ni napaka. Na dan. Četudi jih pridno ločujemo in odlagamo na za to namenjena mesta, je po Sloveniji še vedno okoli 10.000 divjih odlagališč. Kaj to pomeni za našo prihodnost?
Delovna akcija: Klavdija ni prepoznala svojega doma
V 3. oddaji Delovna akcija smo spoznali 33-letno Klavdijo, mati dveh otrok. Z možem sta kupila na pol propadlo hiško v Polzeli in sanjala, kako bosta iz nje naredila udoben dom. A usoda je hotela drugače. Tomaževo življenje se je končalo na cesti, Klavdiji pa so ostali dolgovi, razpadajoča hiša in strto srce. Dokler ...
V Murski Soboti ogrevanja z geotermalno vodo za zdaj ne bo, v Lendavi ga hvalijo
V Pomurju že dolgo načrtujejo ogrevanje stanovanj z vročo podzemno vodo, a novi sistem koncesij za geotermalno vodo je načrte za tako ogrevanje v Murski Soboti kljub novim vrtinam v ta namen povsem podrl. V Lendavi, kjer sistem deluje že več let, pa trdijo, da je izkoriščanje gospodarsko in okoljsko upravičeno.