gozd
Ste že slišali za prehranski gozd?
Wouter van Eck je nizozemski ekolog, permakulturnik in zagovornik trajnostnega kmetijstva. Leta 2009 se je skupaj s somišljenikom Pietrom Jansnom lotil za tiste čase optimističnega projekta, ki je bil deležen precej kritik in dvomov v uspeh. Danes, 15 let pozneje, pa je prav ta projekt, ki so ga številni zasmehovali, eden najboljših šolskih primerov kmetovanja v skladu z naravo in podnebnimi spremembami.
Igralka s svojim kužkom čofotala v mrzlem morju
Tanja Ribič ne skriva svoje ljubezni do narave in živali, zato ni nobeno presenečenje, da ima doma kar nekaj štirinožnih prijateljev. Potem, ko je nedavno izgubila svojega kužka, je zdaj na svojem Instagramovem profilu delila utrinek, kako preživlja proste trenutke s svojo drugo psičko.
Maruša in Rok sta imela eno samo željo, ki so jima jo mojstri uresničili
V zadnjih dveh oddajah Delovne akcije smo spoznali simpatično mlado družino Pogačnik Brezer. Marušo in Roka povezuje močna ljubezen, a ju je življenje postavilo pred težko preizkušnjo. Njuna štiričlanska družina že leta živi ločeno zaradi neprimernih bivalnih razmer, kar jima povzroča veliko bolečino. Ana in ekipa mojstrov so se zato odločili, da zavihajo rokave in družini pomagajo ustvariti skupen dom, kjer bodo lahko končno zaživeli skupaj.
Pazljivo, da ne zamenjate teh dveh spomladanskih rastlin
Čemaž je nizkorastoča trajnica z izrazitim in ostrim vonjem po česnu, ki spomladi preplavi gozdna tla. Ljubitelji ga brez težav prepoznajo, toda če ga nabirate prvič, bodite pozorni, da ga ne zamenjate za rastlino, ki utegne biti strupena.
Tako se božičnega drevesa znebijo na Finskem
Ko se prazniki iztečejo, je čas, da svoje domove očistimo in odstranimo praznično dekoracijo – vključno z božično smreko. Medtem ko so danes bolj pogosta umetna drevesa, ki jih preprosto zložimo in pospravimo v škatlo, kjer bodo počakala do prihodnjega leta, se morda poraja vprašanje, kaj storiti, če je naš dom med prazniki krasila naravna smreka. Pogledali smo, kako imajo to urejeno v nekaterih evropskih državah in kako je pri nas.
Poznate to grmičasto rastlino z vijoličastimi plodovi?
Lepoplodka ali kalikarpa spada med bisere rastlinskega sveta. Na listopadnem grmu, ki zraste okrog dva metra, se poleti odprejo drobni zvezdasti škrlatno vijolični cvetovi, ki v jeseni dozorijo v škrlatne plodove. Jeseni in pozimi lahko tako na njej občudujemo čudovite okrogle jagode vijolične barve. Čeprav plodovi niso užitni, so sami po sebi lahko čudovita dekoracija.
10 zanimivih dejstev o drevesih
Drevo ima prav v vsakem letnem času ponuditi nekaj novega. Na vroč poletni dan pod njim najdemo prijetno senco. V jeseni nas očara z osupljivo paleto barv. Pozimi lahko občudujemo nenavadno lepoto lubja, ki je v zasneženi pokrajini še toliko bolj izrazita. Spomladi, ko poženejo prvi zeleni poganjki, pa nas drevesa navdahnejo z novim življenjem.
Toliko boste plačali, če naberete preveč mahu za jaslice
Če ste eden tistih, ki se pri božičnih praznikih radi držijo tradicije, potem boste verjetno tudi letos pod svojo smrečico postavili jaslice. In te boste seveda obložili z naravnim mahom. Preden se odpravite v gozd, preberite, koliko mahu je še dovoljeno nabrati, da vas slučajno ne doleti kazen.
Hladnejši dnevi kličejo po udobju stila 'cozycore'
Krajši dnevi, nizke temperature in listje, ki je v večini že odpadlo z drevesa, nakazujejo na to, da smo na pragu zimskega časa. Vse te zunanje spremembe pa vplivajo tudi na naš bioritem. Tako kot počiva narava, se tudi naša življenja v tem delu leta vsaj delno upočasnijo, čas pa v večji meri kot poleti preživljamo v zavetju doma, zato je pomembno, da si ga uredimo tako, da nam bo udobno. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj jesenskega 'cozycore' navdiha za prijetno zimo.
Če naberete preveč kostanja, vas lahko doleti kazen
Jeseni, ko je gozd poln najrazličnejših dobrot, vreme pa prijetno toplo, je to idealen kraj za aktiven oddih. Četudi ste se pod krošnjami dreves nameravali le sprehoditi, vas bo morda zamikalo, da bi nabrali nekaj kostanja. Le privoščite si ga, a pazite, da ga ne naberete preveč, saj vas v tem primeru lahko doleti kazen.
Jesenski plodovi, za katere niste vedeli, da so užitni
Gozd nam skozi celo leto ponuja obilo naravnih plodov. Od borovnic in divjih zeli v spomladanskem ter poletnem času pa do gob in kostanja v jeseni. A prav takrat, ko listje začne spreminjati svoje barve in dan postane krajši, se na hrastu pojavijo plodovi, za katere marsikdo sploh ne ve, da so lahko pod določenimi pogoji užitni.
Nikar je ne zamenjajte s smrtno strupenim smrdljivim dežničkom
Orjaški dežnik je goba, ki je med izkušenimi gobarji precej poznana. Čeprav se po slovesu nikakor ne more primerjati z jurčki ali lisičkami, pa se zdi, da je včasih po krivici kar nekoliko prezrta. Morda je tako še bolje, saj za nepoznavalce obstaja velika nevarnost, da jo zamenjamo za neko drugo, smrtno strupeno gobo.
Poglejte si ta spektakel na nebu
Prebivalci Filipinov so bili priča spektaklu, ki je razsvetlil nočno nebo.
Če boste v prihodnjih mesecih nabirali gobe, morate vedeti to
Čeprav na splošno velja prepričanje, da se gobarska sezona zares začne šele jeseni, v resnici gobe rastejo prav skozi vse leto. Bolj kot letni čas je namreč pomembna količina padavin v določenem obdobju – več dežja pomeni boljšo rast. A če predpostavimo, da se vrhunec nabiranja gob vseeno zgodi po koncu poletja, potem je morda na mestu, da opozorimo na nekatere napake, ki se jim velja zavoljo sebe in drugih obiskovalcev gozda raje izogniti.
Preverite, kje rastejo najlepši jurčki
Večina vrst gob je, kar se tiče rastišča, precej zahtevna in jih zato zelo težko najdemo na mestih, kjer pogoji niso prilagojeni zanje. A kljub temu dejstvu se zgodi, da presenetijo. Z Evo Zupan, veliko poznavalko gob, smo se pogovarjali o tem, kdaj in kje moramo iskati, da bomo imeli največ sreče, če želimo domov priti s polno košaro slastnih jurčkov, marel ali pa morda lisičk.
Mačke niso igračke, ki jih po uporabi zavržemo
Danes je svetovni dan mačk. Za ene mačke bo to še en dan v varnem zavetju doma, za nekatere še en dan čakanja v zavetišču na par rok in toplo naročje. Kljub vsem akcijam ozaveščanja in preventivnemu delovanju zavetišč za živali, pa smo dnevno še vedno priča zgodbam o zavrženih in obnemoglih mačkah, ki so bile nekoč 'darilo za pridno šolarko' ali pa 'darilo za ostarela starša', zdaj, ko zanje ni več interesa, pa so nenadoma postale brezdomke.
To je dan, ko imajo zdravilna zelišča največjo moč
Poletni solsticij, ki letos pade na 20. junija, označuje trenutek, ko sonce doseže najsevernejšo točko na nebu. To je tudi čas, ko je dan najdaljši in noč najkrajša. V mnogih kulturah po svetu je bil v preteklosti poletni solsticij čas za praznovanje in obrede, povezane s soncem, svetlobo in naravo.
Toliko gob lahko naberete, da vas ne doleti kazen
Čeprav na družbenih omrežjih še ni poplave fotografij 'gobarskih ulovov', pa lahko v naših gozdovih, poleg goznih jagod, borovnic in pa dišečega bezga, najdete tudi prve poletne jurčke, lisičke in druge užitne gobe.
Je steklo res bolj trajnostno od plastike?
Razprava o tem, kateri material je bolj trajnosten – steklo ali plastika – ni od včeraj in zdi se, da imata obe strani svoje argumente, ki niso povsem iz trte zviti. Na prvi vtis je odgovor enostaven. Plastika je sintetični material, ki zastruplja naše oceane, gozdove in travnike, medtem ko steklo izhaja iz narave, je uporabno dlje časa in ga je mogoče reciklirati znova in znova. Pa je stvar res tako preprosta? Bomo z zamenjavo plastike za steklo doprinesli k čistejši zemlji?
To pa je res neverjeten prizor iz slovenskih gozdov
Prizor, ki mu je bil priča zaposleni v družbi Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z gozdovi v lasti države, je prava redkost. Med delom in čakanjem na tovornjak za prevoz lesa je namreč imel neverjetno priložnost opazovati kar tri rise, kako so brezskrbno raziskovali teren in ga označevali.
Najboljša doma narejena zaščita proti klopom
S toplejšimi temperaturami se je začela tudi sezona klopov. Stroka, poleg trenutnih ukrepov, ki so še vedno v veljavi, svetuje povečano previdnost, zaščitimo pa se tudi z naravnimi repelenti, ki jih izdelamo sami doma.
Koristni nasveti, da bo naravno božično drevo zdržalo dlje
Pravijo, da so tisti, ki obožujejo božične praznike, v resnici srečnejši, kar je zadosten razlog, da božično drevo postavite prej kot sicer velja tardicija - četudi to pomeni, da boste zelo verjetno deležni nekaj čudnih pogledov. Večja težava kot slednje, bi lahko bilo dejstvo, da ima naravna smreka ali jelka, ko jo posekamo, seveda omejeno življensko dobo. Preberite, kaj lahko storite, da bo vaše božično drevo ohranilo svoje iglice, kar je prvi znak, da vaše božično drevo izgublja svojo svežino in sijaj.
Kako se pravilno lotiti izbire božičnega drevesa
Čeprav naj bi se božično drevo tradicionalno postavljalo dan pred božičem, se večina okraševanja loti že v začetku decembra ali še prej. Pri tem se vsako leto znova znajdemo pred veliko dilemo: okrasiti domovanje z umetnim drevesom popolnega videza ali se raje odločiti za naravno jelko, ki bo dom napolnila s pristnim božičnim vonjem?
Večna dilema - naravna ali umetna smrečica?
Ste se tudi vi znašli v dilemi pred nakupom božičnega drevesca? Ne veste, ali bi se odločili za naravno ali umetno smrečico ali pa svoj dom popestrili z inovativnim in unikatnim drevescem? Preverite, katere so prednosti in slabosti vseh ter se šele nato odpravite v trgovino ali na tržnico.
Poznate pravila gobarjenja?
September je tukaj, dež je namočil zemljo, sonca je obilno in prvi gobarji so se že pohvalili z 'ulovom' - nekateri pravijo, da na rast vpliva polna luna, ki je ravnokar za nami, tako se le podajte v gozd - a še prej si preberite, kakšna so pravila.
Katere gobe so pri nas najbolj priljubljene?
Številnim gobarjem se med sprehodom po gozdu nariše širok nasmeh na obraz, ko zagledajo belkaste do intenzivno oranžno rumene gozdne zaklade. Govorimo seveda o lisičkah, ki so poleg jurčkov in 'marel' najbolj priljubljene gobe med Slovenci. Če jih imate radi, si jih v tem času le privoščite.
Gobarji, ste že nabrali to gobo? Zdaj je čas!
Raste v listnatih in mešanih gozdovih, našli pa jih boste tudi na travniku. Poleg jurčkov in lisičk jih v Sloveniji najraje nabiramo. Že veste o kateri gobi je govora?
Se bomo predramili?
Izumirajo živalske vrste, krči se gozd, kmetijstvo se sooča s točo, pozebo, sušo, poplave se bodo podeseterile, pod vodo bodo mesta. To bodo doživeli naši otroci. Kakšna prihodnost nas sploh čaka?
Naravne katastrofe za vedno spreminjajo naše okolje in ekosisteme
Naravne katastrofe predstavljajo nepredvidljiv izziv za okolje in ekosisteme in imajo prav tako pomemben vpliv na naš dom, okolico in vrt. Katastrofe, kot so poplave, potresi, požari in neurja, se ne le dotaknejo naših življenj, temveč imajo tudi daljnosežne posledice na občutljive ekosisteme ter celoten ekosistem našega okolja.
Znebite se polžev na vrtu
Če nam kaj zagreni jutro na vrtu, je to španski lazar, ki se pase na naši zelenjavi. Če se občasno najde kakšen, še ni takšna težava, toda zadnja leta mnogi poročajo o invaziji polžev, ki pred seboj 'pokosijo' vse.