gozdove
To je razlog, da Ljubljanski grad te dni preletavajo helikopterji
Ljubljanska mestna občina je te dni začela z napovedano sečnjo dreves na Grajskem griču pod Ljubljanskim gradom. Kot je za STA povedal ljubljanski župan Zoran Janković, je sečnja na grajskem hribu namenjena zaščiti hiš in prebivalcev pod gričem.
Tako se božičnega drevesa znebijo na Finskem
Ko se prazniki iztečejo, je čas, da svoje domove očistimo in odstranimo praznično dekoracijo – vključno z božično smreko. Medtem ko so danes bolj pogosta umetna drevesa, ki jih preprosto zložimo in pospravimo v škatlo, kjer bodo počakala do prihodnjega leta, se morda poraja vprašanje, kaj storiti, če je naš dom med prazniki krasila naravna smreka. Pogledali smo, kako imajo to urejeno v nekaterih evropskih državah in kako je pri nas.
Prosimo, ne povozite jih!
V teh dneh bodite vozniki še posebej previdni na cesti, saj je na cestišču več žabic, ki se vračajo v zimska bivališča v gozdove in na vrtove. Prav tako je na cestah več ježev, ki v teh hladnih jesenskih dneh iščejo hrano.
Iz Severne Amerike k nam pripotovala izjemno invazivna žuželka
Invazija hrastove čipkarke je, kot kaže, prispela tudi do nas. Gre za žuželko, ki napada predvsem gozdna drevesa, čeprav je najbolj zanimivo to, da jih je letos največ opaziti prav v Ljubljani. Poglejmo, kakšna žuželka je hrastova čipkarka in ali bi nas moralo njeno pojavljanje zares skrbeti.
Preverite, kje rastejo najlepši jurčki
Večina vrst gob je, kar se tiče rastišča, precej zahtevna in jih zato zelo težko najdemo na mestih, kjer pogoji niso prilagojeni zanje. A kljub temu dejstvu se zgodi, da presenetijo. Z Evo Zupan, veliko poznavalko gob, smo se pogovarjali o tem, kdaj in kje moramo iskati, da bomo imeli največ sreče, če želimo domov priti s polno košaro slastnih jurčkov, marel ali pa morda lisičk.
Pet čudovitih in poučnih izletov po Sloveniji
Slovenija, biser Evrope, se ponaša z izjemno naravno dediščino, kjer se prepletajo raznoliki ekosistemi, vendar pa so ti čudoviti ekosistemi ranljivi in potrebujejo našo skrbno zaščito. Pripravili smo nekaj navdihujočih idej za izlete, ki ozaveščajo o pomenu varovanja teh dragocenih okolij.
Je steklo res bolj trajnostno od plastike?
Razprava o tem, kateri material je bolj trajnosten – steklo ali plastika – ni od včeraj in zdi se, da imata obe strani svoje argumente, ki niso povsem iz trte zviti. Na prvi vtis je odgovor enostaven. Plastika je sintetični material, ki zastruplja naše oceane, gozdove in travnike, medtem ko steklo izhaja iz narave, je uporabno dlje časa in ga je mogoče reciklirati znova in znova. Pa je stvar res tako preprosta? Bomo z zamenjavo plastike za steklo doprinesli k čistejši zemlji?
Naberite jih zdaj, da vam pozimi ne bo žal
Ste tudi vi med tistimi, ki ob prehladu prisegajo na domač sirup iz smrekovih vršičkov? Če si želite letošnjo jesen lajšati simptome prehlada ali okrepiti imunski sistem z domačim zvarkom, potem je zdaj zadnji čas, da se lotite priprave.
Najboljša doma narejena zaščita proti klopom
S toplejšimi temperaturami se je začela tudi sezona klopov. Stroka, poleg trenutnih ukrepov, ki so še vedno v veljavi, svetuje povečano previdnost, zaščitimo pa se tudi z naravnimi repelenti, ki jih izdelamo sami doma.
Impresivna kraljevstva, ki vam bodo vzela sapo
Prepričani smo, da je Evropa najboljši kraj na svetu za raziskovanje osupljivih gradov. Nikjer drugje namreč zgodovina kraljev, cesarjev in drugih vladarjev ni tako bogata kot ravno na naših tleh. Zdi se namreč, da ne moremo obiskati mesta ali se odpraviti na izlet, ne da bi naleteli na kakšno kraljevo rezidenco. Že bežno raziskovanje nam odstre čudovite skrivnosti, ki so jih dolga stoletja skrivali srednjeveški kamniti zidovi, v nebo vpijoči stolpi in mostovi, ki so skrbno varovali prebivalce znotraj zidov. Vse od škotskega višavja in bavarskih Alp do sredozemske obale se raztezajo najlepši dvorci in graščine v Evropi.
Tujerodne vrste z naših vrtov lahko škodujejo okolju
Ste vedeli, da je divji kostanj tujerodna vrsta? Številne vrste rastlin namreč uvažamo kot okrasne rastline za gojenje na vrtovih in parkih, toda takšna rastlina kaj hitro postane invazivna. Divji kostanj sicer ne ogroža naših gozdov in ni invaziven, toda v Sloveniji se najde veliko tujerodnih rastlin, živali in gliv, ki so zelo invazivne.
So časi, ko smo se ogrevali na drva, že mimo?
Zima je tu in s tem tudi čas, ko je ogrevanje doma neizogibno, pri čemer pa lahko naletimo na precej visoke stroške. A ne le cena, marsikdo ob izbiranju najboljše vrste ogrevanja v zadnjem času pomisli tudi na ekološki vidik. Kaj torej izbrati, da zadostimo obema kriterijema – da ne bomo onesnaževali okolja in nas zimske temperature hkrati ne bodo preveč udarile po žepu?
Večna dilema - naravna ali umetna smrečica?
Ste se tudi vi znašli v dilemi pred nakupom božičnega drevesca? Ne veste, ali bi se odločili za naravno ali umetno smrečico ali pa svoj dom popestrili z inovativnim in unikatnim drevescem? Preverite, katere so prednosti in slabosti vseh ter se šele nato odpravite v trgovino ali na tržnico.
Kaj je lesna biomasa?
Biomasa je poimenovanje za katero koli organsko snov, ki jo lahko uporabimo za pridobivanje energije. Ker je naša država bogato pokrita z gozdovi, je logično, da se čedalje več pogovarjamo o lesni biomasi.
Ogrevanje s peleti ima številne prednosti
Uvrščajo se med obnovljive vire energije pa tudi veliko bolj so čisti v primerjavi s fosilnimi gorivi, ki za povrh sodijo med neobnovljive vire energije. Peleti so tudi cenejši, v primerjavi z drvmi pa enostavnejši za uporabo in učinkovitejši. Poleg tega so manjši onesnaževalci, kar je dandanes pomembno.
Zakaj je bolje kupiti umetno božično drevo?
Za božič je značilno tudi iskanje božičnega drevesa. Če želite, da bi najlepše praznike v letu naredili nekoliko manj hektično, si lahko zdaj priskrbite božično drevo. Le sprejeti morate dejstvo, da bo umetno. Konec koncev to ni taka katastrofa.
Kaj se dogaja z gozdom v jeseni?
Pred zimo ne poskrbimo samo za vrt, trato, okolico hiše, ampak, če imamo gozd, tudi zanj.
»Bee the change« za boljši in prijaznejši svet za vse
»Bee the change« je osnovno vodilo zavedanja, da se spremembe začnejo najprej v nas samih. To je bil osrednji moto razprave, v okviru »Svetovnega dneva čebel«, ki jo je organiziralo podjetje Medex. Razprava, usmerjena v prihodnost, je poudarila zavedanje o pomenu opraševalcev, ne le čebel, temveč tudi čmrljev, metuljev in muh, ki so odgovorni kar za 75% pridelka hrane. Predstavili so tudi pomembnost pogozdovanja na degradiranih območjih sveta, kjer je človek, zaradi potrebe po gradbenem materialu, kurjavi in bivalnem prostoru, izsekal gozdove in popolnoma porušil naravno ravnotežje. Zato so se odločili, skupaj s slovenskim sejalnim projektom Treecelet, posaditi 10.000 medovitih dreves v Tanzaniji. V okviru trajnostnega delovanja in opolnomočenja žensk pa so podpisali tudi generalno pokroviteljstvo z Ženskim nogometnim klubom Radomlje.
15 kraškopoljskih prašičev na posebni misiji
Slovenski državni gozdovi imajo prav posebne pomočnike. Za pomoč pri pripravi tal za naravno pogozdovanje so namreč prvič "najeli" kraškopoljske prašiče. Gre za pilotni projekt, in če bo uspešen, bi lahko postal primer dobre prakse.
V Podkorenu nov trop volkov, križancev med psom in volkom
V javnem zavodu Triglavski narodni park so desetletja na območju parka občasno opažali le posamezne volkove, od leta 2018 dalje pa je volk stalno prisoten. Odtlej se število živali iz leta v leto povečuje.
To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo
V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan.
Psi lahko poginejo, nevarne so tudi za ljudi
Iz Primorske prihajajo opozorila, da so že opazili zapredke gosenic, ki so nevarne za pse in ljudi. Gre za vrsto metulja, katerega gosenice se premikajo v značilnih vlakih, njihove dlačice pa so zelo
Arhitektura prihodnosti: tehnologija in narava z roko v roki proti podnebnim spremembam
Mesto kot podaljšek narave, leteče aeroponične farme, povzdignjena mesta, lebdeče kapsule, ki črpajo Co2 iz zraka, podzemna in plavajoča mesta ... Vse to so ideje arhitektov, ki so se na mednarodnem natečaju britanske arhitekturne revije spraševali, kakšna bodo mesta prihodnosti.
Naveličal se je ženinih pritožb in zgradil vrtljivo hišo
Bosanski gradbeni samouk je, da bi ugajal svoji ženi, ki je želela imeti bolj raznolik pogled iz družinskega doma, zgradil vrtljivo hišo, ki je ženi omogočila, da je v enem trenutku lahko opazovala sonce, že naslednji trenutek pa mimoidoče.
Na voljo kar 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda.
To gobo zagotovo poznate!
Jesenski goban, goba, ki največkrat sliši na ime jurček ali smrekovec, je pri nas izjemno cenjena. Nabiramo jo prav v tem času. Vreme je gobarjem in ljubiteljem gob več kot naklonjeno, zato so jurčki že pokukali na plano. Kaj moramo vedeti o njih?
V Pivki odpirajo center za ozaveščanje o velikih zvereh
Konec meseca se zaključuje evropski projekt Carnivola Dinarica, v okviru katerega bodo v Pivki odprli Center Dina. V njem bodo obiskovalce ozaveščali o treh velikih zvereh - medvedu, volku in risu. Namen projekta je izboljšati varstveno stanje velikih zveri ter ljudem omogočili boljše pogoje sobivanja z njimi.
Vroči počitniški dnevi nas vabijo tudi v gozdove
Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo in skrbno! Preplet gozdne in kmetijske krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst v gozdu, izjemnost posameznih dreves, obnovljivi viri energije in surovin ter blagodejen vpliv na celotno okolje so le najvidnejše dobrine gozda. Kaj nam pomenijo, bi se verjetno začeli zavedati šele, ko gozda in njegovih koristi v našem okolju nenadoma ne bi bilo več.
Ris ima pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu
'Ko varujemo risa, varujemo tudi njegov življenjski prostor ter posledično druge rastlinske in živalske vrste, ki tam živijo, zato pravimo, da je ris krovna vrsta v gozdnem ekosistemu.' Risa smo namreč v Sloveniji v preteklosti iztrebili, toda po zaslugi zavzetih posameznikov je ta veličastna žival spet naseljena v naših gozdovih.
Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti
V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.