gozdovi

Presenetljiv razlog, zakaj ima monstera na listih luknje in zareze
Monstera je ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin. Znana je po svojih čudovitih zelenih listih z luknjami, ki jim ravno zaradi te lastnosti pravimo tudi švicarski sir. Čeprav si znanstveniki niso povsem enotni, zakaj nastanejo, pa obstajajo določene razlage, ki bi lahko pojasnile videz te tropske rastline.

Lesena fasada – naravna lepota in trajnostna rešitev ali neizbežno razočaranje?
Fasada je tisti element na stavbi, ki na nas naredi prvi vtis, predstavlja pa tudi zunanjo oblogo stavbe, ki je ključna za njeno estetsko privlačnost in zaščito pred vplivi okolja. V zadnjih letih pa se je pojavila vse večja priljubljenost lesene fasade kot trajnostne in estetsko privlačne rešitve. Zakaj torej uporabljamo les za fasade in kakšne prednosti prinaša ta naravni material?

Afriška vijolica velja za najbolj priljubljeno sobno rastlino
Ta drobna nizko rastoča cvetlica z močnimi vijoličnimi cvetovi kljub svojemu imenu nima kaj dosti skupnega z evropsko vrsto vijolice. Ime je dobila po svojih opaznih temno vijoličnih cvetovih. Njena domovina so tropski deževni gozdovi Tanzanije in Kenije, sicer pa velja za sobno rastlino, ki se najpogosteje znajde v naših domovih.

Nikar je ne zamenjajte s smrtno strupenim smrdljivim dežničkom
Orjaški dežnik je goba, ki je med izkušenimi gobarji precej poznana. Čeprav se po slovesu nikakor ne more primerjati z jurčki ali lisičkami, pa se zdi, da je včasih po krivici kar nekoliko prezrta. Morda je tako še bolje, saj za nepoznavalce obstaja velika nevarnost, da jo zamenjamo za neko drugo, smrtno strupeno gobo.

Preverite, kje rastejo najlepši jurčki
Večina vrst gob je, kar se tiče rastišča, precej zahtevna in jih zato zelo težko najdemo na mestih, kjer pogoji niso prilagojeni zanje. A kljub temu dejstvu se zgodi, da presenetijo. Z Evo Zupan, veliko poznavalko gob, smo se pogovarjali o tem, kdaj in kje moramo iskati, da bomo imeli največ sreče, če želimo domov priti s polno košaro slastnih jurčkov, marel ali pa morda lisičk.

Tako okrasite svoj dom glede na vaše nebesno znamenje
Razmišljate, kako bi okrasili oziroma v domovanje vnesli drobne dodatke, ki bodo odražali vaš slog? Poglejte, kako lahko to storite glede na vaše nebesno znamenje.

To pa je res neverjeten prizor iz slovenskih gozdov
Prizor, ki mu je bil priča zaposleni v družbi Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z gozdovi v lasti države, je prava redkost. Med delom in čakanjem na tovornjak za prevoz lesa je namreč imel neverjetno priložnost opazovati kar tri rise, kako so brezskrbno raziskovali teren in ga označevali.

Drevo, ki tvori užitne plodove, podobne jagodam
Jagodičnica (Arbutus menziesii) je širokolistno zimzeleno drevo, ki spada v družino vresovk. Njeno naravno okolje so mešani gozdovi severozahoda ZDA. Pogosto jih najdemo poleg duglazij, sekvoj in drugih iglavcev. Ker so odporne na sušo, ne prenašajo pa zmrzali, so pri nas bolj primerne za predele ob obali, kjer zime niso tako ostre.

Je bil ta sadež usoden za Matthewa Perryja?
Sadež z latinskim imenom Actaea rubra, ki ga pri nas poznamo pod izrazom črnoga, po videzu močno spominja na brusnice ali ribez. A pozor, medtem ko sta ta dva sadeža okusen in zdrav prigrizek, so plodovi črnoge izjemno strupeni, zato jih nikar ne zamenjajte!

Poznate pravila gobarjenja?
September je tukaj, dež je namočil zemljo, sonca je obilno in prvi gobarji so se že pohvalili z 'ulovom' - nekateri pravijo, da na rast vpliva polna luna, ki je ravnokar za nami, tako se le podajte v gozd - a še prej si preberite, kakšna so pravila.

Kdo je v resnici skrivnostni medved?
Sončni ali malajski medved, kot mu tudi pravijo, izvira iz Kitajske, njegovo naravno okolje pa so tropski deževni gozdovi jugovzhodne Azije. Gre za samotarsko žival, ki je najmanjši član družine medvedov. Da so po svetu precej nepoznani, je bilo mogoče spoznati, ko je pred nekaj dnevi po spletu zakrožil posnetek sončnega medveda iz enega izmed kitajskih živalskih vrtov, pod katerim so se zbrali številni komentatorji, ki trdijo, da gre pravzaprav za človeka, oblečenega v kostum medveda. Poglejmo, kdo je pravzaprav sončni ali malajski medved.

To so prednosti trajnostne gradnje
Gradbeni sektor je eden najbolj potratnih z vidika porabe virov, pa naj gre za les, pesek, kovine, kamen in druge materiale ali energijo. A naravni viri so omejeni in ljudje jih izkoriščamo hitreje, kot se ti lahko obnavljajo. Zato postaja trajnostna gradnja vse bolj pomemben del trajnostnega razvoja. Vključuje uporabo okolju neškodljivih gradbenih materialov, energetsko učinkovitost stavb ter ravnanje z odpadki pri gradnji in rušenju stavb. Kakšne pa so prednosti trajnostne gradnje?

Kaj je lesna biomasa?
Biomasa je poimenovanje za katero koli organsko snov, ki jo lahko uporabimo za pridobivanje energije. Ker je naša država bogato pokrita z gozdovi, je logično, da se čedalje več pogovarjamo o lesni biomasi.

Kaj se dogaja z gozdom v jeseni?
Pred zimo ne poskrbimo samo za vrt, trato, okolico hiše, ampak, če imamo gozd, tudi zanj.

15 kraškopoljskih prašičev na posebni misiji
Slovenski državni gozdovi imajo prav posebne pomočnike. Za pomoč pri pripravi tal za naravno pogozdovanje so namreč prvič "najeli" kraškopoljske prašiče. Gre za pilotni projekt, in če bo uspešen, bi lahko postal primer dobre prakse.

Vegetacija zamuja tri tedne. Kakšna bo pomlad v nadaljevanju?
Marec bo letos upravičil svoje staro ime sušec in postregel predvsem s suhim vremenom. Zadnje konkretne padavine so v večjem delu države padle pred več kot enim mesecem, ponekod pa padavin ni bilo že dva meseca in pol. In tudi sicer to zimo nismo imeli kaj dosti padavin. Travniki in gozdovi so presušeni, v slabem stanju so ozimna žita. Kakšna pa bo pomlad v nadaljevanju? Bodo vsaj prihodnji tedni in meseci prinesli kaj več padavin?

Tudi Petra Majdič sadila medovite rastline
Opraševanje, ki ga opravljajo tako čebele kot divji opraševalci, zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, brez njih si ne moremo predstavljati življenja. Toda čebele in divji opraševalci potrebujejo našo pomoč.

Psi lahko poginejo, nevarne so tudi za ljudi
Iz Primorske prihajajo opozorila, da so že opazili zapredke gosenic, ki so nevarne za pse in ljudi. Gre za vrsto metulja, katerega gosenice se premikajo v značilnih vlakih, njihove dlačice pa so zelo

Na voljo kar 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda.

Vaščani združili moči in pomagali: drva za invalida
Pred nami so hladnejši dnevi, jesen je s svojim dežjem že pokazala, da je konec poletja, tiho prihaja tudi zima, ko bo kurjava zelo potrebna. Iz Spodnje Drage pri Ivančni Gorici tako prihaja srčna zgodba – vaščani so poskrbeli, da bo zima topla za vse.

Veste, kakšna so pravila gobarjenja?
Glede na pokritost z gozdovi je Slovenija relativno bogata tudi z gobami, kar pomeni, da je med nami velik odstotek ljubiteljskih gobarjev, žal pa je vmes veliko takih, ki ne upoštevajo zlatih pravil gobarjenja. S tem pa škodijo ne le sebi, ampak tudi naravi. V nadaljevanju si zato preberite, kaj mora vedeti vsak gobar, preden se odpravi v gozd.

Veste, kako se oglaša kralj slovenskih gozdov?
Če živite blizu gozda ali travnikov, vas je v večernih urah (predvsem septembra) mogoče že kdaj prestrašilo nenavadno oglašanje iz gozda ... Najbrž ste slišali jelenov ruk.

Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov
Danes je svetovni varstva okolja in letošnji slogan je 'obnova ekosistemov'. S tem se pri Združenih narodih tudi uradno začne desetletje za obnovo ekosistemov (2021–2030).

Naši gozdarji so včasih tudi reševalci
Očitno je čas gnezdenja lesnih sov, kajti na družbenem omrežju so gozdarji objavili prikupno fotografijo reševanja mladičkov, ki so padli iz gnezda.

Gorenjski gozdovi bogatejši za tri rise
Potem ko so v okviru projekta Life Lynx na Jelovici v naravo spustili risa Zoisa in Aido, so se jima na Gorenjskem pridružili še Tris, Julija in Lenka. "Gre za pomemben dogodek za slovensko okolje in naravo, še posebej pa za slovenskega risa," je dejal minister za okolje in prostor.

Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".

Sečna sezona v gozdu še traja – naj bo delo varno in učinkovito!
Delo v gozdu še vedno velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših, zato je zelo pomembna primerna oprema za delo v gozdu in seveda znanje ter izkušnje. K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispevajo sodobni gozdarski stroji (strojna sečnja, sodobne gozdarske žičnice s procesorsko glavo ipd.). V Sloveniji deluje že kar nekaj izvajalskih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so opremljeni z najsodobnejšimi stroji za varno delo v gozdu.

Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.

Zakaj nastane žled?
Na prehodu med Primorsko in notranjostjo Slovenije (Banjška planota, Trnovski gozd, območje okoli Razdrtega, Brkini, ponekod na Ilirskobistriškem) je danes zjutraj in dopoldan možen pojav tudi poledice in žledu. Poledica ter žled je možen tudi v Pomurju.

2,55 milijona evrov za sanacijo gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja. Za ta namen je razpisanih 2,55 milijona evrov nepovratnih sredstev.