kultura

Znana slovenka nam je zaupala, kam se najraje odpravi s kolesom
Zeleni prehod, okoli katerega v tem času potekajo številne razprave, vključuje tudi premagovanje izzivov na področju trajnostne mobilnosti. In le katero vozilo je bolj trajnostni kot kolo? Nizozemska nam je v tem oziru lahko vzgled, saj je ena izmed redkih držav, ki ima več koles kot prebivalcev. Kot poroča BBC v mestih kot so Utrecht,Amsterdam in Haag opravijo več kot 70 % vseh premikov s kolesi. Poglejmo, kako jim je v praksi uspelo uresničiti to, kar si želi večina mest in držav – ter kako daleč je Slovenija. O slednjem smo se pogovarjali tudi z znanim parom, ki vekrat kot v avtomobil, sede na kolo.

6 napak, ki se jim pri gradnji hiše lahko izognemo
Kdorkoli se je že soočil z gradnjo hiše, vam bo znal povedati, da pri tako velikem projektu neizogibno prihaja do napak. Trditev drži še toliko bolj, če v obzir vzamemo kompleksnost, ki jo prinašajo sodobne zahteve in vedno napredujoči trendi gradnje. Če pogledamo skozi oči investitorja, za katerega bomo predpostavili, da ni gradbeni inženir, določenih napak enostavno ne moremo predvideti. Sem večinoma spadajo izvedbene nepravilnosti. Spet drugim pa se lahko z nekaj previdnosti in truda izognemo ter si tako prihranimo kar nekaj časa, denarja in živcev. V tem članku se bomo v grobem posvetili slednjim.

Poznate vinsko bučo?
Vinska buča, imenovana tudi kalabaš, izvira iz tropske Afrike, vendar pa jo zaradi njene okrasne, uporabne in estetske vrednosti gojijo na različnih, predvsem toplejših delih sveta. Mladi plodovi so užitni in jih pripravljamo na enak način kot preostale jedilne buče. Posebnost vinskih buč je ta, da imajo zreli plodovi izjemno trdo lupino, zato jih je, če bučo dalj časa pustimo zoreti, mogoče oblikovati v najrazličnejše predmete – od 'steklenic' za vodo do glasbil, posode in celo ptičje hišice. Poleg tega je vinska trta zaradi razkošnih belih cvetov in gostega listja priljubljena okrasna rastlina.

Tatjana Krejan Košan: 'Zaradi pisanosti, barvitosti, sem nekako padla med buče'
Tatjana Krejan Košan je svojo poklicno pot začela kot študentka agronomije. Nato se je zaposlila kot svetovalka v kmetijski zadrugi in se začela spogledovati s krompirjem, vendar ji je pot prekrižal znanec, ki ji je iz tujine prinesel nekaj bučnih semen. Vse ostalo je zgodovina. Hobi je prerastel v nekaj več in kljub temu, da sicer opravlja delo kmetijske inšpektorice, bi težko rekli, da so buče samo njen način kratkočasenja.

Kaj pravite na grški stil?
Nepopisno bogata dediščina Grčije in njena živa kultura sta že dolga stoletja vir navdiha in občudovanja. Z grškim stilom boste v domu pričarali pristno, domače in topolo vzdušje, kot ga premorejo dežele Sredozemlja!

Veste, da je treba nekatere gobe šeškati?
Si predstavljate, da bi sredi zime nabirali gobe? In to brez odhoda v gozd ... Dobrodošli v neverjetnem svetu urbanega gobarjenja, v katerem na vas vedno čaka sveža goba.

Tudi Slovenci imamo svojega
Z besedo tradicija ljudje največkrat povezujemo običaje in navade, a v to kategorijo sodijo tudi živali in rastline, ki so se razvile ali udomačile na nekem lokalnem območju in ljudem skozi čas omogočale preživetje. Še danes lahko z malo truda in pametno izbiro na trgovskih policah brez težav preživimo z mlečnimi izdelki bovške ovce, mesninami cikastega goveda, salamami krško-poljskega prašiča ter solato iz ajdove kaše sorte Darja, ki jo zabelimo z bučnim oljem slovenska golica. Vse našteto so dobrote avtohtonih in tradicionalnih slovenskih pasem in sort, po katerih bi morali pogosteje posegati – ker imamo radi domače. Ste denimo vedeli, daso bile prve kranjske klobase narejene prav iz mesa krško-poljskega prašiča?

Sladko grenka zgodba ljubljanske Cukrarne
Cukrarna spada med najpomembnejše industrijske objekte v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem. A ko je leta 1858 nepazljivost povzročila požar, je šla njena pot navzdol, dobrega posla ni bilo več. Nato je postala zatočišče Ketteja, Murna in Cankarja in Župančiča, a tudi tukaj se je zgodba žalostno končala. Propadla stavba pa je zdaj končno dobila novo obleko in novo funkcionalnost.

Kako začeti s samooskrbo?
"Če pogledamo v preteklost, so preživela ljudstva, ki so bila samooskrbna, pomembne so bile voda, hrana in energija. Tisti, ki so zaradi različnih razlogov izgubili samooskrbo, so izumrli, tako da je povezava med samooskrbo in preživetjem zelo močna, bolj, kot si mislimo danes v tem globalnem svetu, ko je prav globalizem za ceno kapitala odvzel priložnosti samooskrbe," mi v pogovoru o tem, kako je samooskrba pomembna, razloži doktorica znanosti Ana Vovk Korže.

30 let Slovenije: kako se je spreminjala kultura bivanja
Slovenija praznuje 30 let neodvisnosti. V tem času se je v Sloveniji zelo povečalo število zasebnih gospodinjstev, zmanjšala pa se je povprečna velikost gospodinjstva in se spremenila tudi njegova sestava. Kako pa se je v spreminjala kultura bivanja? O tem smo se ob današnjem prazniku pogovarjali z etnologom dr. Vitom Hazlerjem.

Prenova atrijske hiše v Murglah
Nakup novega stanovanja ali prenova tega ni lahek projekt. Tako smo poklepetali z Žigom, ki je v Ljubljani kupil atrijsko vrstno hišo, zgrajeno leta 1982, in jo dodobra prenovil.

Zavržene živali v času epidemije - smo tudi pri nas opazili porast zaradi virusa?
V tujini, predvsem na Kitajskem in tudi v Italiji, so ljudje množično zapuščali svoje domače živali in jih tako rekoč puščali na cesti, saj so na začetku novonastalega koronavirusa mislili, da se ta prenaša prek njih. Glede tega v medijih še danes krožijo različne novice, ljudje pa ne vedo več, kaj je res in kaj ni. Hkrati lahko na tujih spletnih straneh beremo o vzpodbudnih in lepih vesti, o trendu posvojitev živali med karanteno, s katero se trenutno sooča prav cel svet. Za odgovore, kako je s trenutno situacijo in dogajanjem glede tega pri nas, smo se obrnili na tri slovenska zavetišča, nekaj odgovorov pa ponuja tudi Veterinarska fakulteta.

Kakšna je razlika med britanskim in slovenskim domom?
Britanci marsikaj počnejo drugače kot preostali Evropejci. Vozijo po levi strani ceste, nikoli se niso želeli odreči svoji valuti in sprejeti evra, otroci v šolah nosijo uniforme in na sploh nekateri Otočani radi izpostavljajo, kako drugačni so. Pokukali smo v britanski dom in ga primerjali s slovenskim. Razlik ni malo.

Arhitektura - kaj je in zakaj je pomembna?
Današnji moderni človek izjemno rad potuje. Nekateri jemljejo potovanja kot dodatne počitnice, drugi se temu bolj posvetijo, skoraj vsem pa nam je skupno to, da radi hodimo novim dogodivščinam in znanju naproti. Zanima nas dinamika življenja v tujih mestih, navade in običaji ljudi, navsezadnje tudi kultura naroda, k kateri pa spada tudi arhitektura in sama zgodovina mesta. Skoraj vsak med nami tako občuduje stara mesta, le malokdo pa se resnično zaveda, kakšen pomen ima arhitektura.

Lek reciklira že kar 92 odstotkov proizvedenih odpadkov
Razvojno-proizvodni lokaciji Leka, Mengeš in Ljubljana, sta se uvrstili med nosilce vzorčnih projektov, ki bodo po Novartisovim lokacijam po vsem svetu v pomoč pri doseganju ogljične nevtralnosti, zmanjševanju količine porabljene vode in odloženih odpadkov.

Katere kozarce izbrati za katero vino?
Če pripravljate romantično kosilo ali večerjo za Valentinovo, se spodobi, da poleg izbrane hrane postrežete primerno vino. Kaj pa kozarci? Veste katere izbrati?

Udobje v vašem domu ni misija nemogoče!
Že sama misel, da nekega dne nečesa ne bomo zmogli in bomo potreboval pomoč, je obremenjujoča. A prav je, da se o tem pogovarjamo in v ta namen so članice študijske skupine Dom, kultura bivanja, oprema in prenova pod mentorstvom arhitektke Barbare Železnik Bizjak izdelale vodnik po varnem stanovanju za starejše.

Kazni celo do 1.400 evrov!
Bliža se 1. november in v tem času večinoma vsi obiščemo grobove bližnjih. A pozor, če ste se nameravali odpraviti s psom, saj so kazni, če se po pokopališču sprehajate s psom, lahko izjemno visoke.

Mediteranski slog – morje in sonce v vašem domu
Ni treba, da v morju in soncu uživate le takrat, ko ste na počitnicah. Prav enostavno ju lahko v svoj dom pripeljete z mediteranskim slogom opremljanja in dekoracije. Njegova najpomembnejša značilnost je, da odstrani mejo, ki tradicionalno obstaja med notranjimi in zunanjimi prostori. Tudi med štiri stene vnese barve in materiale narave.

To je najboljše mesto za bivanje
Avstralski Melbourne je glede na raziskavo britanskega tednika Economist že sedmo leto zapored najboljše mesto za bivanje na svetu. Med najslabšimi mesti pa je sirski Damask.

Vse bolj je priljubljena
Kmetijske površine, posejane z ajdo so se od leta 2011 povečale za osemkrat, je ob zaključku letošnjega projekta Kar sejemo, to žanjemo pojasnil Janko Božič z biotehniške fakultete v Ljubljani. S projektom želi Čebelarska zveza Slovenije spodbuditi setev predvsem medovite ajde.

Kaj nas čaka na koncu tunela?
Na koncu tunela je luč, pravijo, a v gorenjski prestolnici je na koncu tunela pred dvema mesecema zaživela tudi hiša. Hiša, v kateri se srečajo kultura, umetnost in kulinarika ter z roko v roki soustvarjajo bogato ponudbo, ki bo zagotovo navdušila še tako zahtevno povpraševanje.

To je zmagovalna stavba leta 2014
Na Svetovnem festivalu arhitekture v Singapurju, že sedmem zapovrstjo, so izbrali najlepše stavbe leta 2014. Za stavbo leta so tokrat proglasili vietnamsko The Chapel, ki so jo zasnovali v arhitekturnem studiu A21.

Osvojite kolonialni stil
Osvajanje tujih ozemelj največkrat spremlja prevlada močnejše kulture nad šibkejšo. A v stiku z novim okoljem je tudi kultura osvajalcev neredko podvržena novim izzivom, ki prinesejo nove tvarine. V tokratnem prispevku vam predstavljamo kolonialni stil notranjega opremljanja.

Težko verjamemo očem!
Predstave o tem, kaj nas sprošča, kaj razveseljuje in kaj navdihuje so seveda zelo različne. Kljub raznolikim željam so nekatere destinacije privlačne za večino. Kaj porečete na balijsko letovišče s fotografij?

Veliko priznanje za Makedonce
Na Svetovnem arhitekturnem festivalu je prestižno nagrado za najboljšo stavbo letošnjega leta po izboru občinstva osvojil spominski dom, posvečen preminulemu makedonskemu pevcu Tošetu Proeskemu, v izvedbi arhitekturnega studia Syndicate.

Kaj ima, kar druge nimajo?
Kanadska umetnica Shelley Miler je prav posebna umetnica, ki svoje natančno izdelane freske na zunanjih stenah ustvarja s sladkorjem in jedilno modro barvo.

Viva, Mexico!
Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, in čeprav so jo v 16. stoletju osvajali Španci, sta duh in mistika staroselske kulture še kako prisotna v njeni sedanjosti. Tipični mehiški dom razkrije, za kaj pri tej čudoviti deželi v resnici gre.

Bo res izginilo za vedno?
Ste že slišali za Atchafalayo? Ne? Potem vas vabimo, da na široko odprete oči in srce in spoznate enega največjih zakladov severnoameriške celine.

Skodelico sreče, prosim!
Imate radi presenečenja? Potem je čajni servis, ki ga predstavljamo, kot nalašč za vas! Kupec namreč nikoli ne ve, kakšen motiv se skriva pod srebrno površino.