njive

Škodljivci na vrtu ne počivajo niti pozimi
Pozimi so na vrtovih in njivah prisotni različni organizmi, ki takoj, še posebej pa pozneje, če se prerazmnožijo, povzročajo škodo na gojenih rastlinah. Če jih razvrstimo od manjšega k večjemu, so to povzročitelji glivičnih bolezni, različne vrste polžev, glodavcev ter divjih toplokrvnih živali.

Kljub milijonom na računu raje živi na kmetiji
Vedno v središču pozornosti in s karierami, ki zahtevajo popolnost na vsakem koraku – in paparaci, ki jih ves čas preganjajo, ni tako zelo presenetljivo, da se nekateri zvezdniki v svojem privatnem življenju odločijo umakniti v popolno zasebnost. Še več, obstaja kar nekaj takšnih, ki glamur na rdeči preprogi z veseljem zamenjajo za delo na kmetiji.

Zelenjava, ki pozimi potrebuje zaščito pred mrazom
Dnevi so vedno krajši, svetlobe je vedno manj, temperature pa vedno nižje – vsi ti znaki nas opozarjajo, da se narava pripravlja na zimsko spanje. Z vrtov smo tako pobrali že vso poletno zelenjavo, ozimnice pa se šibijo pod težo krompirja, vloženih kumaric, čebule, jabolk, buč, marmelade in drugih pridelkov. A to nikakor ne pomeni, da je naš vrt sedaj popolnoma prazen. Številne vrtnine, ki jih posadimo v času pozne setve, lahko nabiramo celo zimo, vse do zgodnje spomladi. Nekatere izmed njih kljub uspevanju v hladni sezoni, potrebujejo dodatno zaščito - v nadaljevanju preberite, katere so to in kako jih kar najbolje zaščititi.

Kdaj je pravi čas za rezljanje buč?
V naslednjih dnevih in tednih se bodo tudi pri nas začele množiti izrezljane buče, ki s strašljivimi izrazi kukajo z oken in vhodov hiš. Tradicija, ki sicer izhaja z Irske, se je v zadnjih desetletjih uveljavila tudi pri nas. Zakaj ravno buče? Katere so prave in kdaj je pravi čas za rezljanje, da bodo zdržale do noči čarovnic?

Zdaj je čas, da z vrta poberemo te pridelke
Oktober je mesec, ko na vrtu pobiramo še zadnje pridelke. To je čas, ko je treba poletne posevke pred prihajajočo zmrzaljo skopati iz zemlje, na njihovo mesto pa pridejo tisti, ki so bolj odporni na mraz. Določene bolj trdožive vrtnine lahko pobiramo ves čas prehoda v zimo, a spodaj je seznam tistih, ki jih je treba čim prej pobrati – še preden nas preseneti prvi mraz.

10 prednosti gojenja zelenjave v visokih gredah
Visoke grede niso novost, a so vse bolj priljubljene, predvsem pri ljubiteljskih vrtičkarjih, ki se z gojenjem sadja in zelenjave šele spoznavajo. Z zdravo prstjo in ustrezno nego lahko dvignjene gredice obrodijo velik pridelek na majhnem prostoru. Preverite, katere so še prednosti visokih gred.

Buča, ki že v imenu skriva okus po maslu in oreščkih
Jesen nam prinaša oblilo okusnih pridelkov in če kdo, potem je maslena buča kraljica tega obdobja. Spada med zimske buče, kar pomeni, da lahko v njenem okusu uživamo še mesece po tem, ko smo jo pobrali z vrta ali njive. Ime je dobila po svoji teksturi in prijetno maslenemu, rahlo oreškastem okusu, idealna pa je za pripravo najrazličnejših slanih in sladkih jedi.

Poplavljeni pridelki – kaj lahko naredimo?
Vrtovi, njive in pridelki, ki so bili poplavljeni, vzbujajo kar nekaj vprašanj, kdaj jih lahko uživamo in v katerih primerih je to lahko nevarno. Kaj sploh lahko naredimo? Več o tem pa v nadaljevanju.

Je sladki krompir res boljši od navadnega?
Sladki krompir je tropska rastlina, ki izvira iz Amerike, k nam pa ga je prinesel Krištof Kolumb. Kljub poimenovanju, z navadnim krompirjem, ki je pri nas nekoliko bolj razširjen, pravzaprav nima zelo veliko skupnega. Gre namreč za botanično različni rastlini – sladki krompir spada med slakovke, navadni krompir pa med razhudnike. Poglejmo si nekaj dejstev o tej rastlini, za katero je tudi pri nas v zadnjih letih kar nekaj zanimanja.

Ali poznate lufo, buči podobno rastlino?
Lufo najpogosteje najdemo v darilnih paketih, ki ponujajo izdelke za sprostitev in lepotičenje, ampak ali ste kdaj pomislili, od kje lufa izvira? In za kaj vse jo lahko uporabimo? Lufa je namreč buči podobna rastlina, ki pa ima veliko več kot zgolj en namen uporabe.

Tatjana Krejan Košan: 'Zaradi pisanosti, barvitosti, sem nekako padla med buče'
Tatjana Krejan Košan je svojo poklicno pot začela kot študentka agronomije. Nato se je zaposlila kot svetovalka v kmetijski zadrugi in se začela spogledovati s krompirjem, vendar ji je pot prekrižal znanec, ki ji je iz tujine prinesel nekaj bučnih semen. Vse ostalo je zgodovina. Hobi je prerastel v nekaj več in kljub temu, da sicer opravlja delo kmetijske inšpektorice, bi težko rekli, da so buče samo njen način kratkočasenja.

Učinkovito zalivanje vrta v času suše
Da bi vaše vrtnarjenje obrodilo sadove, je ključno, da rastlinam zagotovimo dovolj vode. Še posebno v teh dneh, ko je poletje na vrhuncu in zemljo pesti huda suša. Ampak kako to storiti čim bolj učinkovito in ob tem ostati čim bolj ekološko in trajnostno ozaveščeni ter ohranjati tako dragoceni vir življenja, kot je voda?

To je povprečna cena njive v Sloveniji
Razmišljate, da bi razširili svoj vrtiček ali dodali še kakšno njivo ali celo pašnik? Poglejte, kakšne so bile lani povprečne cene.

To lahko naredi vsak posameznik v skrbi za pitno vodo
Danes je svetovni dan voda, zato naj spomnimo, kako nepogrešljiva je voda za življenje in kako lahko sami pripomoremo, da jo obvarujemo in preprečimo njeno onesnaževanje.

Reza: Slabih dni ni, tako kot ni slabega vremena
POP TV v prihodnjem mesecu slavi 25. obletnico začetka delovanja. V teh letih je omenjena TV-postaja nanizala številne priljubljene serije in šove, ki jih radi spremljamo vsi, 25-letnico pa slavi tudi informativna oddaja 24 ur. Še v devetdesetih letih je bila del te oddaje tudi Alenka Resinovič - Reza, ki je skrbela, da na deževni dan nismo nikoli pozabili dežnika. Z njo smo tik pred obletnico obujali spomine, kot pravi zase sama, pa slabih dni ni, tako kot ni slabega vremena.

5 načinov, kako lahko pomagate zaščititi ogrožene živalske vrste
15. maja v tujini vsako leto obeležujejo dan ogroženih živalskih vrst. Kot posamezniki in kot celotna družba bi se morali vsak dan, ne zgolj na ta dan, truditi, da zavarujemo naš ekosistem, z njim pa vse vrste, ki v njem živijo. Prav vsi lahko s svojimi dejanji in s prizadevanji pripomoremo k zaščiti ogroženih živalskih vrst. Kako? Berite dalje.

Kaj lahko za ohranitev čebel storimo sami?
Na pobudo Slovenije je svet 20. maja prvič obeležil svetovni dan čebel. Slovenija si prizadeva za zaščito čebele na ravni EU, veliko pa za njeno ohranitev lahko storimo tudi sami. Med drugim lahko na balkone, terase in vrtove sadimo medovite rastline, postavimo gnezdilnice za čebele in o pomenu čebel osveščamo že najmlajše.

Poskrbite, da bo tudi vaš vrt poleti obarvan rumeno
Bi želeli, da poleti vaš vrt krasijo čudovite sončnice? Kmalu bo čas za setev, zato si v nadaljevanju preberite nasvete vrtičkaric Tine in Metke, da bodo vaše sončnice lepe, zdrave in bogate s semeni.

Koliko stanejo njive in travniki?
V Sloveniji je povprečna letna cena njiv, prodanih v letu 2015, znašala 16.071,48 evra za hektar. Na ravni kohezijskih regij je bila sicer v zahodni Sloveniji precej višja, saj je znašala 29.886,51 evra za hektar, medtem ko je v vzhodni Sloveniji znašala 13.380,73 evra za hektar.

Pomembno obvestilo za Ljubljančane
Mestna občina Ljubljana (Mol) bo konec septembra na južnem območju Rakove Jelše začela urejati 442 novih vrtičkov, zato pozivajo lastnike vrtičkov, ki z Molom nimajo urejenega pogodbenega razmerja, naj jih odstranijo. Zaključek del na občini načrtujejo januarja 2016, tako da bodo vrtičke lahko oddali že pred naslednjo vrtičkarsko sezono.

Letos večje število nekaterih vrst žuželk
Letošnje leto so klimatske razmere za razvoj toploljubnih žuželk ugodne, zato strokovnjaki opažajo povečano število nekaterih vrst oziroma skupin. Razlika je opazna zlasti v primerjavi z lanskim, zelo deževnim letom.

Osupljiva tulipanova polja
Pisani cvetovi tulipanov veljajo za enega od simbolov pomladi. Njihove cvetoče glavice na mestnih gredicah in podeželskih vrtovih sporočajo, da smo že globoko v najlepšem letnem času. V galeriji si oglejte nekaj utrinkov s cvetočih polj!

Število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje
V Sloveniji se je število kmetijskih gospodarstev od leta 2000 do 2013 zmanjšalo za 16 odstotkov. V domači prireji se je leta 2013 najbolj zmanjšala količina prašičjega mesa, najmanj pa količina perutninskega mesa. Pridelali smo tudi manj pšenice in namolzili manj mleka, je v statističnem pregledu Statopis objavil državni statistični urad.

Poznate vse njegove koristi?
V prvi oddaji Vrtičkanje se bosta Tina in Metka, zapriseženi vrtičkarici, ukvarjali z vzgojo paradižnika na svojem vrtu. Paradižnik je toplotno zelo zahtevna rastlina, saj potrebuje veliko sonca in toplote. Letošnje poletje pa na žalost ni bilo najboljše za pridelavo paradižnika zaradi veliko dežja in hladnega vremena, kar je idealna kombinacija za razvoj plesni in drugih glivičnih okužb. Ali bo Tini in Metki uspelo z ljubeznijo do vzgoje rastlin premagati naravo, izveste v prvi oddaji o vzgoji vrtnin na domačem vrtu Vrtičkanje.

Še nikoli ni videl česa takega!
Obilne padavine na Škotskem so te dni povzročile poplave po državi in prinesle številne nevšečnosti, prizanesle pa niso niti kmetovalcem in vrtnarjem. Poglejte, kakšen prizor je zjutraj, ko je obiskal svojo kmetijo, ugledal škotski kmet Allan Fearn.

Reza postala kmetica
Nekdanjo vremenarko Alenko Oldroyd, bolj znano kot Reza, smo, ne boste verjeli, srečali na njivi Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju, kamor se je prišla učit. Pred kratkim je namreč uspešno opravila preizkus znanja s področja kmetijske dejavnosti. In ko dobi še zemljo, bo tudi uradno postala 'kmetica'.

VIDEO: Sonaravno kmetovanje
Biodinamiki na vrt gledajo kot na organizem, kjer imajo vsa živa bitja pravico živeti na zemlji. Tu gre za sonaravno kmetovanje ljudi, živali in rastlin. Vse na njivi ima svoje poslanstvo. Več v video prispevku!

Prihaja sad ljubezni!
Poletje je tu, z njim pa tudi čas za vitaminov in sočnega okusa poln paradižnik. Za mnoge vrtnarje tudi nekakšna "krona" njihovega truda.

Katero solato imamo Slovenci najraje?
Slovenskega kosila si skorajda ne gre predstavljati brez velike sklede listnate solate. Če je ta zrasla na domačem vrtu, jo imamo še raje. Solata je zelenjadnica, ki ni zahtevna za pridelavo in jo lahko goji vsak, tudi tisti, ki nima vrta ali njive. Preberite, kako se lotiti domače pridelave solate in katere sorte so pri nas najbolj priljubljene.

Do vrta v štirih korakih
Ste že kdaj razmišljali, da bi si ustvarili lastno zeleno oazo? Preberite, kaj potrebujete, da bi lahko že letos uživali v okusni zelenjavi, aromatičnih dišavnicah in svežih cvetlicah z lastnega vrta!