obiranje
Pistacija na domačem vrtu: Vse, kar morate vedeti za uspešno gojenje
Ste razmišljali, da bi na svojem vrtu posadili pistacijo? Čeprav tega morda niste vedeli, rod pistacije obsega 11 drevesnih in grmovnih vrst. Njihova značilnost je, da so vetrocvetke in dvodomne rastline. Slednje pomeni, da za uspešno gojenje potrebujemo vsaj dve raznospolni rastlini. Moški cvetovi so namreč prisotni le na moški rastlini, ženski cvetovi, iz katerih se razvijejo plodovi, pa le na ženski rastlini. Ker vetrocvetke oprašuje veter, moramo moške rastline vedno saditi na stran, iz katere v pomladanskem času večkrat piha veter. Če ste eden tistih, ki so se v zadnjem času navdušili nad tem oreščkom, potem boste v naslednjih vrsticah zagotovo našli kaj zanimivega.
Časovnica za pravočasno ureditev vsega na vrtu
Pravočasna opravila na vrtu vse leto – od priprave zemlje in setve do vzdrževanja in obiranja pridelkov. Odkrijte nasvete za urejen in uspešen vrt!
Prezrta podzemna zelenjava, ki je izjemno koristna za zdravje
Topinambur, pogosto imenovan tudi laški koren ali laška repa, je korenasta zelenjava, ki jo uživamo in pripravljamo podobno kot krompir. Od slednjega se sicer razlikuje po tem, da ima precej manj škroba. Topinambur izvira iz Severne Amerike in ga je zelo enostavno gojiti, celo do te mere, da se skoraj šteje za invazivnega.
Zakaj cvetača postane vijoličasta?
Vijoličasta cvetača se, razen po barvi, od nam bolj poznane in priljubljene bele različice pravzaprav ne razlikuje. Vendar pa mnoge njena živa barva prestraši in se ji raje izognejo. Ko se glavice cvetače na vašem vrtu po zunanjem robu obarvajo vijoličasto, vam ni treba skrbeti. Četudi ne gre za sorto, ki je že v osnovi take barve, obarvanje ni posledica plesni, škodljivcev ali drugih bolezni, takšna cvetača pa je še vedno povsem varna za uživanje.
Mehiška kuhinja je več kot samo čili
Sveže sestavine in pristni okusi ter seveda aromatične začimbe so razlog za priljubljenost tradicionalnih mehiških jedi tudi zunaj meja Latinske Amerike. Če je mehiška hrana po čem znana, so to zagotovo močne arome, ki jih pričarajo najrazličnejše začimbe. Za avtentično izkušnjo mehiške kuhinje boste seveda morali obiskati državo, kjer znajo jedi tudi najbolje pripraviti, gotovo pa lahko s pravimi začimbami tudi doma ustvarimo pridih Mehike. Nekaj najpogostejših, ki jih uporabljajo na tem delu sveta, smo opisali spodaj.
Buča špagetarica – zimska buča z zanimivim imenom
Ta zimska buča z nekoliko nenavadnim imenom je med jesenskim pridelkom oranžnorumenih plodov nemalokrat po krivici spregledana. Zato bomo v naslednjih vrsticah pozornost posvetili buči špagetarici ter odgovorili na vsa vprašanja – kje je dobila svoje ime, kako izbrati ravno prav zrelo, kako lahko iz nje pripravimo okusno jed in vse ostalo, kar morate vedeti o njej, da bi jo vzljubili.
Zdaj je čas, da z vrta poberemo te pridelke
Oktober je mesec, ko na vrtu pobiramo še zadnje pridelke. To je čas, ko je treba poletne posevke pred prihajajočo zmrzaljo skopati iz zemlje, na njihovo mesto pa pridejo tisti, ki so bolj odporni na mraz. Določene bolj trdožive vrtnine lahko pobiramo ves čas prehoda v zimo, a spodaj je seznam tistih, ki jih je treba čim prej pobrati – še preden nas preseneti prvi mraz.
Poznate ta poletni sadež, imenovan mrgolana?
Cimber, ringlo, mrgolana in še cel kup izrazov, ki so bolj ali manj točni za poimenovanje tega sadeža, najdemo, a še najbolj pravilen je mirabela. Torej, kaj sploh je sliva mirabela? Kakšnega okusa je? Vse to izveste v nadaljevanju, ko razkrijemo tudi, kakšni so idealni pogoji za gojenje tega sadeža na lastnem vrtu.
Kako vemo, da je lubenica zrela in je čas, da jo poberemo?
Lubenica je enoletno sadje, ki potrebuje razmeroma dolgo rastno sezono z veliko sonca in toplimi temperaturami, seveda, če je naš cilj velik, sočen in sladek sadež. Je sorodnica kumar in buč, a zaradi nekoliko zahtevnejše pridelave in predvsem potrebe po vročem in dolgem poletju, ni tako zelo pogosta na naših njivah in vrtovih. Mnogim pa težavo nenazadnje povzroča tudi izbira najustreznejšega časa za pobiranje.
Trik za pobiranje zrelih paradižnikov
Več mesecev ste se trudili, vzgajali in skrbeli za svoje paradižnike, zdaj pa je končno napočil čas, da poberete sadove svojega trdega dela. Da ta ne bi šel v nič, imamo za vas nekaj nasvetov, kako te delikatne sadeže pravilno pobrati.
Opravilo, ki je nujno za bogat pridelek kumar
Le katera vrtnina bolje opiše poletje kot osvežilne in sočne kumare? Ta zelenjava, polna vitaminov in mineralov, ki poleg tega vsebuje tudi veliko količino vode, načeloma ni zahtevna za vzgojo, vseeno pa potrebuje določeno nego. Tisto, kar mnogi pozabljajo, je sprotno obrezovanje – preberite, zakaj je to nujno.
To posadite zraven krompirja, da se znebite koloradskega hrošča
Izbira pravih spremljevalnih rastlin krompirja je pomembna, saj lahko pomagajo zaščititi pridelek pred običajnimi škodljivci, kot so koloradski in majski hrošči ter listne uši. Nekatera zelišča, zelenjava in cvetoče rastline so lahko tudi dobra alternativa strupenim pesticidom. Spodaj boste našli nekaj najboljših spremljevalnih sosedov krompirja.
Ali veste, kaj so čajote?
Ste že slišali za čajoto? Gre za vrsto bučke nekoliko nenavadnega videza, ki spominja na hruško in je nežnega, rahlo sladkega okusa. Spada med bučevke, enako kakor lubenice, kumare, cukini bučke in jesenske buče. Posebno priljubljena je v državah srednje Amerike, od koder tudi izvira, zaradi nezahtevne pridelave, preprostega skladiščenja, zelo ugodne hranilne sestave in vsestranske uporabnosti v kuhinji pa se je razširila tudi v drugih kulturah.
Grah je prva zelenjadnica, ki jo posejemo spomladi
Le kaj je boljše kot nežni mladi stroki živo zelenega in rahlo sladkastega graha, ki naznanjajo pomlad? Ta enoletna zelnata rastlina iz družine metuljnic je precej preprosta za vzgojo, prav tako pa ni nobene bojazni, da bi vam zaradi mraza pomrznila – četudi je ena prvih vrtnin, ki jih posadimo že zelo kmalu v začetku sezone, takoj ko sonce vsaj malo ogreje zemljo.
Razmišljate, da bi posadili ameriške borovnice? To je vse, kar morate vedeti
Ameriške borovnice ne potrebujejo veliko pozornosti, po tem, ko jim enkrat zagotovimo ugodne pogoje za rast. Glavna stvar, ki si jo moramo zapomniti, je, da uspevajo v kislih tleh in ob zalivanju z deževnico. Če naša tla niso ustrezna, pa nimajo težav niti z rastjo v lončku.
Zimska zelenjadnica, ki jo lahko pobiramo tudi, ko zapade sneg
Brstični ohrovt je počasi rastoča dvoletnica s precej dolgo rastno dobo, čeprav se običajno goji kot enoletnica. Kot lahko sklepamo že po videzu, je sorodnik zelja in kodrolistnega ohrovta. Te majhne kroglice, ki spominjajo na velike zeljne glave, zrastejo na debelih steblih skupaj s širokimi listi. Ti listi so prav tako užitni in jih je mogoče pripraviti na podoben način kot preostalo zelenolistnato zelenjavo.
Čas je za obiranje kivija
November je mesec, v katerem na svoj račun pridejo vsi ljubitelji kivija. Ker ga je razmeroma enostavno gojiti, se pogosto znajde tudi na naših vrtovih in pod nadstreški, poleg tega pa imamo od njega korist kar dvakrat v letu. Poleti nam bujno zelenje daje prijetno senco, pozno jeseni ali v začetku zime pa zdrave sadeže, polne vitamina C z zeleno sredico in rjavo lupino.
Poznate vinsko bučo?
Vinska buča, imenovana tudi kalabaš, izvira iz tropske Afrike, vendar pa jo zaradi njene okrasne, uporabne in estetske vrednosti gojijo na različnih, predvsem toplejših delih sveta. Mladi plodovi so užitni in jih pripravljamo na enak način kot preostale jedilne buče. Posebnost vinskih buč je ta, da imajo zreli plodovi izjemno trdo lupino, zato jih je, če bučo dalj časa pustimo zoreti, mogoče oblikovati v najrazličnejše predmete – od 'steklenic' za vodo do glasbil, posode in celo ptičje hišice. Poleg tega je vinska trta zaradi razkošnih belih cvetov in gostega listja priljubljena okrasna rastlina.
Zakaj krompirja, ki kali, ni priporočljivo jesti?
Krompir za razliko od večine drugih vrtnin dobro prenaša skladiščenje, tudi za daljše obdobje. Ustrezna temperatura in vlaga v prostoru zagotavljata, da ostane uporaben še vsaj pol leta, seveda pod pogojem, da smo shranili samo zdrave in nepoškodovane gomolje. Še največ preglavic nam v tem času povzroča neželeno kaljenje, ki se mu je na srečo mogoče izogniti ali pojav vsaj zamakniti za kakšen mesec.
Vinarji so že zavihali rokave in se lotili obiranja grozdja
Ob koncu poletja in v začetku jeseni mora vinogradnik, ki se je celo leto trudil svoji trti zagotoviti kar najboljše pogoje, znova zavihati rokave in končno pobrati sadove celoletnega trdega dela! S tem pa se njegovo delo seveda ne konča. Časa za počitek in praznovanje sicer ni veliko. Ko skupaj z ekipo vseh pridnih delavcev potrgajo grozdje, se poveselijo in nazdravijo na uspešno trgatev, jih namreč že čaka nova naloga – pridelek spremeniti v vino! Več o tem, kako poteka trgatev, nam je zaupala Daša Kastelic iz vinarstva Puklavec Family Wines.
Eno samo sestavino potrebujete za lepe in sladke paradižnike
Nič ni boljšega od zrelega domačega paradižnika, pravkar nabranega na vrtu, ki ste ga vzgojili z največjo mero skrbnosti in ljubezni. Verjetno pa poleg vode, svetlobe in vseh hranil niste pomislili, da bi bi mu dodali tudi sodo bikarbono, kajne? Preverite, kako in zakaj vam ta sestavina lahko pomaga do še slajših paradižnikov.
Zdaj je čas, da na vrt posadite jagode
Sveže jagode niso samo dobrega okusa, temveč so tudi osvežujoče, pomirjajo in čistijo kri, njihov sok pa nekateri uporabljajo celo za zniževanje telesne temperature. V Franciji veljajo za naravni afrodiziak, za mnoge pa so jagode absolutne kraljice poletja!
Kako gojimo bob?
Bob je hitro rastoča enoletna stročnica, ki jo sadimo zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Gojimo ga zaradi velikih ploščatih užitnih semen, ki zrastejo v strokih, čeprav so užitni vsi deli rastline. Sorte boba se razlikujejo glede na velikost in barvo semen, ki je lahko vse od bele, bež ali rjave do vijolične in črne.
Sezona špargljev se začne spomladi
Šparglji so ena prvih zelenjadnic, pripravljenih za obiranje spomladi, in tudi ena redkih trajnic, ki rastejo na vrtu. Ker bodo na istem mestu rasli več več let, jim morate najti mesto z vsemi rastnimi pogoji, ki jih potrebujejo. Preberite, kaj vse je še pomembno za dobro letino špargljev.
Čičerika – stročnica, ki jo lahko gojimo tudi pri nas
Čičerika je enoletna stročnica iz družine metuljnic, ki jo sadimo spomladi in po dolgi rastni dobi pobiramo pozno poleti, ko se stroki posušijo. To stročnico, čeprav na naših vrtovih ni tako zelo pogosta, z lahkoto gojimo tudi pri nas, saj odlično uspeva ravno v zmerno vročih podnebjih. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako ustvariti popolno rastno okolje za čičeriko.
Ali poznate mehiški paradižnik? Navdušil vas bo
Tomatilo ali mehiški paradižnik je botanično gledano res sorodnik rdečega paradižnika, vendar pa se po videzu in okusu ti dve vrsti kar precej razlikujeta. Njegova prednost pred rdečimi paradižniki je ta, da so, čeprav zahtevajo podobno nego, veliko bolj prizanesljivi glede suše ter manj dovzetni za pegavost in glive.
Triki in nasveti, kako vzgojiti mango
Mango – sladek in sočen tropski sadež nam je vsem zagotovo dobro znan, vendar pa malokdo ve, kako in kje sploh raste. Drevo z latinskim imenom Mangifera indica prihaja iz južne Azije in čeprav je v našem podnebju nekoliko težje priti do doma pridelanih plodov, je lahko drevo lahko že samo po sebi čudovita listnata rastlina za zimski vrt ali rastlinjak. Zakaj torej ne bi poskusili vzgojiti svojega mangovega drevesa?
Tudi vi obožujete češnjev paradižnik? To morate vedeti
Le kdo ne mara paradižnika, tega okusnega, rahlo sladkega vrtnega pridelka, o katerem se krešejo mnenja o tem, ali gre za sadje ali zelenjavo. Ena izmed najbolj priljubljenih sort je češnjev paradižnik, morda tudi zaradi svoje priročnosti, saj ga lahko jemo neposredno z vrta – in takšni, še rahlo topli od sonca, so tudi najbolj okusni.
Pelati – sorta paradižnika, ki je še posebej primerna za omake in juhe
Pelate, sorto paradižnika, ki izvira iz Italije, je mogoče zlahka prepoznati po podolgovati obliki in koničastem koncu. Pogosto se uporabljajo za pripravo omak, ker so mesnati in imajo manj semen kot druge vrste paradižnikov. Ta stara sorta paradižnika je močnega in sladkega okusa ter ima manj kiselkast okus od večine drugih sort. Plodovi rastejo v grozdih po 6 do 8, vsak izmed njih pa je dolg približno 10 centimetrov. Poglejmo, kaj še odlikuje to znano in priljubljeno italijansko sorto paradižnika.
Volovsko srce: vse, kar morate vedeti o priljubljeni sorti paradižnika
Volovsko srce je sorta paradižnika, ki ga v Italiji najdemo pod imenom 'Cuore di bue', v Franciji pa 'coeur de boeuf', kar oboje v prevodu pomeni volovsko srce. Gre za mesnate, sočne sadeže, popolne za okusen sendvič ali pa kot prigrizek s posipom morske soli. Veliki debeli mesnati paradižniki lahko tehtajo tudi do pol kilograma in so tako največji predstavniki svoje vrste. Zelena rastlina hitro zraste tudi do višine šest metrov, za rast in dozorevanje pa ti paradižniki potrebujejo nekaj več časa.