reke

Nežni velikani, ki živijo na meji med sladko in slano vodo
Morske krave so obilni vodni sesalci, ki so s svojim okornim telesom na videz res nekoliko podobni kravam. A naj vas njihova velikost ne zavede – v vodi so prav spretni in elegantni. Preberite več o teh zanimivih morskih bitjih, ki jih kmalu prav lahko ne bo več, saj so trenutno na robu izumrtja.

Zato je ognjemet tako škodljiv za okolje
Brez ognjemetov si danes skoraj ne znamo predstavljati novega leta, a okoljevarstveniki svarijo, da so za okolje izjemno obremenjujoči. Poglejmo, zakaj, in ali obstaja kakšna alternativa tej pirotehniki.

Vse, kar morate vedeti, preden se odločite za panoramska okna
Panoramska okna in vrata, ki zagotavljajo večji občutek svobode in vizualno povečajo prostor, postajajo vedno bolj priljubljena, in to ne brez razloga. Zaradi velike površine stekla, ki ga ne omejujejo notranje prečke ali debeli okvirji, takšna okna prepuščajo kar največjo količino sončne svetlobe in tako ustvarjajo občutek zračnosti. Če razmišljate o njihovi vgradnji, berite dalje.

To se zgodi, ko sobno rastlino zalijemo z limoninim sokom
Obstaja veliko nenavadnih načinov za ohranjanje zdravja sobnih rastlin in eden od njih je uporaba citrusnega soka. Preberite, kako varno je zalivanje lončnic z limono in kakšne so prednosti in slabosti le-tega.

Mačke niso igračke, ki jih po uporabi zavržemo
Danes je svetovni dan mačk. Za ene mačke bo to še en dan v varnem zavetju doma, za nekatere še en dan čakanja v zavetišču na par rok in toplo naročje. Kljub vsem akcijam ozaveščanja in preventivnemu delovanju zavetišč za živali, pa smo dnevno še vedno priča zgodbam o zavrženih in obnemoglih mačkah, ki so bile nekoč 'darilo za pridno šolarko' ali pa 'darilo za ostarela starša', zdaj, ko zanje ni več interesa, pa so nenadoma postale brezdomke.

Pet čudovitih in poučnih izletov po Sloveniji
Slovenija, biser Evrope, se ponaša z izjemno naravno dediščino, kjer se prepletajo raznoliki ekosistemi, vendar pa so ti čudoviti ekosistemi ranljivi in potrebujejo našo skrbno zaščito. Pripravili smo nekaj navdihujočih idej za izlete, ki ozaveščajo o pomenu varovanja teh dragocenih okolij.

Za srečo z denarjem pustite denarnico v tem kotičku hiše
Neumorno in trdo delate, rezultatov pa ni? Ste že slišali, da po feng šuju v vašem domu obstajajo kotički, ki so ključni za pretok energije, ta pa vpliva na vse sfere vašega življenja? En kotiček je povezan tudi s finančnim vidikom.

Impresivna kraljevstva, ki vam bodo vzela sapo
Prepričani smo, da je Evropa najboljši kraj na svetu za raziskovanje osupljivih gradov. Nikjer drugje namreč zgodovina kraljev, cesarjev in drugih vladarjev ni tako bogata kot ravno na naših tleh. Zdi se namreč, da ne moremo obiskati mesta ali se odpraviti na izlet, ne da bi naleteli na kakšno kraljevo rezidenco. Že bežno raziskovanje nam odstre čudovite skrivnosti, ki so jih dolga stoletja skrivali srednjeveški kamniti zidovi, v nebo vpijoči stolpi in mostovi, ki so skrbno varovali prebivalce znotraj zidov. Vse od škotskega višavja in bavarskih Alp do sredozemske obale se raztezajo najlepši dvorci in graščine v Evropi.

Tujerodne vrste z naših vrtov lahko škodujejo okolju
Ste vedeli, da je divji kostanj tujerodna vrsta? Številne vrste rastlin namreč uvažamo kot okrasne rastline za gojenje na vrtovih in parkih, toda takšna rastlina kaj hitro postane invazivna. Divji kostanj sicer ne ogroža naših gozdov in ni invaziven, toda v Sloveniji se najde veliko tujerodnih rastlin, živali in gliv, ki so zelo invazivne.

Naravne katastrofe za vedno spreminjajo naše okolje in ekosisteme
Naravne katastrofe predstavljajo nepredvidljiv izziv za okolje in ekosisteme in imajo prav tako pomemben vpliv na naš dom, okolico in vrt. Katastrofe, kot so poplave, potresi, požari in neurja, se ne le dotaknejo naših življenj, temveč imajo tudi daljnosežne posledice na občutljive ekosisteme ter celoten ekosistem našega okolja.

Kakšne vrste poplav imamo v Sloveniji?
Poplave so ena najpogostejših naravnih nesreč, ki prizadenejo različne dele sveta. Gre za pojav, pri katerem voda prekrije območja, ki so običajno suha, kar lahko povzroči obsežno škodo na infrastrukturi, kmetijskih površinah, premoženju in ogrozi življenja.

Suparji minulo nedeljo očistili bregove reke Ižice
Minulo nedeljo so se na Ljubljanskem barju, nedaleč stran od centra Ljubljane, kjer teče reka Ižica, zbrali ljubitelji supanja, ki jim je poleg navdušenja nad tem športom skupna tudi ljubezen do narave. Tokrat se za spremembo na reko niso podali kar tako, ampak s posebnim namenom – očistiti reko in tako na svoj način prispevati delček k bolj čistemu okolju.

Ste vedeli, da je bombaž sorodnik kakava in hibiskusa?
Bombaž je zaradi svoje široke uporabe v tekstilni industriji ena najbolj množično pridelanih poljskih kultur na svetu. Vlakna, ki jih pridobivajo iz cvetov te rastline je mogoče predelati v najrazličnejše tkanine, od čipk in tankega blaga za oblačila, do težkih jadralnih tkanin in tkanin za industrijske namene. Ker se bombaž prideluje na velikih plantažah, je relativno poceni, njegova prednost pa je tudi izjemna trpežnost in relativno dolga življenjska doba.

Kandidatka Ljubezni na vasi vas bo s svojim psom nasmejala do solz
Pred kmetom Damirjem v priljubljenem hrvaškem resničnostnem šovu Ljubezen na vasi je težka odločitev, saj bo moral domov poslati eno od svojih kandidatk. A še prej jih bo presenetil z izletom.

15 kraškopoljskih prašičev na posebni misiji
Slovenski državni gozdovi imajo prav posebne pomočnike. Za pomoč pri pripravi tal za naravno pogozdovanje so namreč prvič "najeli" kraškopoljske prašiče. Gre za pilotni projekt, in če bo uspešen, bi lahko postal primer dobre prakse.

Ministrstvo kmetovalcem svetuje, naj ta trenutek še ne gnojijo
Tako zimo kot uvod v pomlad je zaznamovalo suho vreme, ki se že odraža tako na travnikih, poljih, gozdovih kot vodotokih. Zato naj bo ravnanje z vodo skrbno, prav tako je še vedno prisotna nevarnost požarov v gozdovih oziroma naravnem okolju.

Sladko grenka zgodba ljubljanske Cukrarne
Cukrarna spada med najpomembnejše industrijske objekte v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem. A ko je leta 1858 nepazljivost povzročila požar, je šla njena pot navzdol, dobrega posla ni bilo več. Nato je postala zatočišče Ketteja, Murna in Cankarja in Župančiča, a tudi tukaj se je zgodba žalostno končala. Propadla stavba pa je zdaj končno dobila novo obleko in novo funkcionalnost.

Veter odkrival strehe, lomil drevje, voda zalivala kleti
V nedeljskih nalivih so imeli največ težav na območju Koroške in na širšem celjskem območju. Narasle so reke Mislinja, Dravinja in Oplotnica s pritoki, ki so poplavljale. Zalitih je bilo veliko objektov, poplavljalo je ceste, veter je podrl več dreves.

Krajinski park Sečoveljske soline praznuje dvajseto obletnico
V Krajinskem parku Sečoveljske soline si preteklost in sedanjost še vedno podajata roko. Pradavni način solinarjenja, ki so se ga piranski solinarji pred davnimi časi naučili od svojih učiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega, tudi v sredozemskem merilu.

Nekoč iztrebljeni bober se vrača v Slovenijo
V aprilu obeležujemo dan bobrov, ko po vsem svetu potekajo delavnice o teh živalih in njihovi vlogi v ekosistemu. Na območju Slovenije je bil bober v preteklosti iztrebljen, zdaj pa se nanj počasi znova privajamo. Je zavarovana vrsta, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave.

Bo dvorec zvezdnika končal pod vodo?
Angleško domovanje hollywoodskega zvezdnika zna znova utrpeti škodo zaradi poplav. Slavni igralec je že v preteklosti za popravilo škode porabil majhno bogastvo, ker pa je Temza znova narasla, se zna zgoditi, da se bo moral zvezdnik znova soočiti s posledicami poplav.

Povozili slovenskega volka Antona
Na avtocesti nedaleč od Reke so v prometni nesreči povozili volka Antona, ki je imel slovensko ovratnico. Po nesreči so znova pozvali voznike k previdni vožnji na cestah v primorsko-goranski županiji, kjer se je od začetka leta zgodilo že 25 prometnih nesreč, v katerih so vozila trčila v divje ali domače živali.

Kdo si upa kazati hrbet burji?
Sneg je že pokazal svoje zobe, pridružila pa se mu je tudi burja, ki bo najmočnejša popoldan ter do četrtka popoldan. Takrat bo na izpostavljenih mestih na Primorskem dosegala hitrosti 90 do 130 km na uro. Ponekod v višjih predelih Primorske pa so možni tudi snežni zameti.

Razmišljate o bolj ekološki vrsti pogreba?
Se kdaj vprašate, kakšen vpliv na okolje imajo najpogostejše vrste pokopov? Klasični pokopi zahtevajo vedno več prostora, pri upepelitvi nastaja veliko izpustov. Po svetu je zato vse več zanimanja za alternativne vrste pogreba in za naravni pogreb. Okoljsko osveščeni posamezniki namreč tudi po smrti ne želijo biti preveliko breme za naš planet.

V Atlantiku milijoni ton mikroplastike
Po Atlantiku plava na milijone ton mikroplastike, v novi študiji, objavljeni v strokovni reviji, trdijo strokovnjaki britanskega Nacionalnega centra za oceanografijo. Z novimi meritvami so ugotovili, da samo v zgornjih 200 metrih oceana plava med 12 in 21 milijoni ton mikroplastike.

Onesnaženost Voglajne v zadnjih letih manjša
Onesnaženost Voglajne, ki je bila zaradi onesnaževanja industrije v Šentjurju, Štorah in Celju vrsto let v spodnjem toku mrtva reka, se je v zadnjem obdobju zaradi sprejetih ukrepov občutno zmanjšala.

Tujerodni organizmi imajo močan negativen vpliv na lokalno okolje
Tujerodne rastline so škodljive, ker lahko tvorijo goste sestoje in popolnoma prerastejo domorodno rastlinstvo, hkrati pa jih zelo težko trajno odstranimo. Enako velja tudi za tujerodne živali, ki spodrivajo domače.

Jezovi - zakaj je pomembna gradnja teh?
Jez je gradbena struktura, ki preprečuje poplavljanje. Najvišji na svetu se imenuje Rogun, nahaja pa se v Tadžikistanu. Njegova višina nad temelji je 335 metrov.

Hišice na osupljivi lokaciji
Daleč od mestnega vrveža na peščenih sipinah v narodnem parku Obala okostij (Skeleton Coast) v Namibiji stojijo luksuzne hišice. Videti je, kot bi jih ravno naplavilo na obalo, a 10 luksuznih hišic je postavljenih še kako premišljeno.

Se sploh zavedamo, kaj imamo?
Včasih moramo stopiti korak nazaj, da nekaj vidimo. In to bi zagotovo moral storiti marsikdo v naši deželi na sončni strani Alp. Se Slovenci sploh zavedamo teh naravnih lepot naše države, se sploh zavedamo, kaj imamo?