stročnice

Znanstveniki razkrili, katera živila moramo jesti, če želimo rešiti Zemljo
Vsi vemo, da proizvodnja hrane povzroča sproščanje toplogrednih plinov, kar postaja vedno večja težava na globalni ravni. Emisije prihajajo iz najrazličnejših virov, vključno s traktorji in drugimi delovnimi stroji, proizvodnjo gnojil in bakterijami v črevesju krav. Na splošno proizvodnja hrane prispeva četrtino emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek. Se rešitev skriva v pridelavi hrane, ki velja za brezogljično?

Zdaj lahko ujamete še zadnji vlak za sejanje te rastline
Vrtnarji smo s sajenjem lahko aktivni tudi jeseni, ne le v spomladanskem času. Tako lahko jeseni posejemo določene rastline, ki nas bodo razveselile spomladi.

Učinkovit način za zaščito sončnic pred jesenskim mrazom
Jesen lahko predstavlja izziv za sončnice, saj spremembe v vremenskih razmerah pogosto vplivajo na njihovo zdravje in rast. Vendar pa lahko preprost trik z uporabo naravnih sestavin, ki jih najdemo v kuhinji, pomaga ohranjati sončnice zdrave in močne skozi celotno jesen.

Kumar ne sadite poleg teh rastlih
Izkušeni vrtnarji vedo, da lahko s pravilno razporeditvijo rastlina na vrtu izboljšamo rast kumar na način, da odženemo škodljivce in preprečimo razvoj nekaterih bolezni. Poglejmo, katere rastline je priporočljivo vzgajati poleg te priljubljene poletne vrtnine in katere raje držimo na varni razdalji stran od kumar.

Grah je prva zelenjadnica, ki jo posejemo spomladi
Le kaj je boljše kot nežni mladi stroki živo zelenega in rahlo sladkastega graha, ki naznanjajo pomlad? Ta enoletna zelnata rastlina iz družine metuljnic je precej preprosta za vzgojo, prav tako pa ni nobene bojazni, da bi vam zaradi mraza pomrznila – četudi je ena prvih vrtnin, ki jih posadimo že zelo kmalu v začetku sezone, takoj ko sonce vsaj malo ogreje zemljo.

Ali je krompir zelenjava? To pravijo strokovnjaki.
Morda se zdi nekoliko nenavadno vprašanje, vendar je v resnici veliko zmede glede tega, kaj krompir pravzaprav je in kakšne koristi ima. Ali ga lahko uvrščamo med zelenjavo? Morda celo med sadje?

Opozorilo: Hrano, ki je prišla v stik z vodo, morate zavreči
Po obsežnih poplavah, ki so v zadnjih dneh prizadele številne domove, se situacija počasi umirja, a razsežnosti naravne nesreče se šele pričenjajo kazati. Ob čiščenju shrambe, kleti in kuhinje se marsikdo sprašuje, ali je hrana v naših domovih še varna za uživanje in pod katerimi pogoji.

Zakaj na vrtu posaditi bob?
Ena izmed najstarejših gojenih rastlin na svetu, ki je prisotna že med najdbami iz kamene dobe, je bob. Nekoč je bil pomembna prehrana naših prednikov, danes pa so ga v slovenskih vrtovih zmenjale druge stročnice. A kot veliko starih sort, ki se vračajo v naše sadovnjake, in avtohtonih slovenskih sort zelenjave, ki znova preraščajo zelenjavne grede, si tudi bob spet utira pot na naše vrtove.

Kako gojimo lečo?
Leča je hranljiva stročnica, ki se jo goji že tisočletja. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih hranilnih snovi je postala stalnica v številnih kuhinjah po vsem svetu. V tem članku bomo raziskali ključne korake uspešnega gojenja leče in ponudili nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali povečati pridelek te stročnice.

Zdaj je čas, da na vrt posadite jagode
Sveže jagode niso samo dobrega okusa, temveč so tudi osvežujoče, pomirjajo in čistijo kri, njihov sok pa nekateri uporabljajo celo za zniževanje telesne temperature. V Franciji veljajo za naravni afrodiziak, za mnoge pa so jagode absolutne kraljice poletja!

Kako gojimo bob?
Bob je hitro rastoča enoletna stročnica, ki jo sadimo zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Gojimo ga zaradi velikih ploščatih užitnih semen, ki zrastejo v strokih, čeprav so užitni vsi deli rastline. Sorte boba se razlikujejo glede na velikost in barvo semen, ki je lahko vse od bele, bež ali rjave do vijolične in črne.

Grahar je najpogostejši škodljivec na grahu
Se vam zdi, da se z grahom na vašem vrtu dogaja nekaj čudnega? Morda ste opazili žuželke, ki se hranijo s cvetovi ali drobnimi jajčeci na grahovih strokih. Če je tako, je krivec najverjetneje tako imenovani hrošč grahar. Grahar predstavlja veliko grožnjo za pridelavo graha. Kdo sploh je ter kakšno škodo povzroča? Ne veste, kako se ga znebiti? Nadaljujte z branjem, če želite izvedeti.

Priznani etnolog: 'Slovenci smo lahko popolnoma samooskrbni!'
Čeprav Slovenija v kriznih časih postaja vse manj odvisna od uvoza, so številni strokovnjaki prepričani, da v celoti samooskrbni ne bomo nikoli. Več kot dve tretjini našega ozemlja imata namreč omejene možnosti za pridelavo, prav tako določenih živil ni mogoče pridelovati zaradi neustreznih podnebnih pogojev. Manjka nam semen za širšo pridelavo ter živali za nadaljnjo rejo, pojavljajo se težave z repromaterialom. Povsem nasprotno je priznani slovenski etnolog prepričan, da Slovenci lahko ponovno postanemo samooskrbni – pod tremi pogoji.

Veste, katero hrano lahko uživate plesnivo?
Tudi vas zaboli v srcu zgolj ob misli, da bi zavrgli še tako majhen košček 'užitne' hrane? Veste, katero hrano denimo lahko še uživate plesnivo, katero pa nikakor ne? Berite dalje.

Glede na vse njene koristi bi jo morali pogosteje gojiti
Stročnice že od nekdaj veljajo za zelo pomemben del prehrane, zato jih je na slovenskih vrtovih veliko. To pa ne velja za čičeriko, čeprav je ta med najbolj zdravimi in je primerna za prehrano otrok, vegetarijancev in v makrobiotični prehrani. Glede na vse njene koristi in na dejstvo, da zelo dobro prenaša vročino in sušo, bi jo morali pogosteje gojiti. Poglejte, kako se tega lotiti.

Hrana, ki blagodejno vpliva na imunski sistem
Na določene stvari trenutno ne moremo vplivati. Na druge lahko! Lahko se odločimo, da bomo krepili svoj imunski sistem z izbiro zdravih živil. Prehransko strokovnjakinjo smo vprašali, kaj naj ne manjka v naši kuhinji.

Preprosti načini, kako porabiti manj elektrike
Morda vsak ukrep sam po sebi ne pomeni znatno manjše porabe, toda prihranki se seštevajo in se lahko pozitivno odrazijo na vaših financah, odgovorna poraba elektrike pa je zelo dobra tudi za okolje.

Naredite doma več za bolj zdravo okolje
Dobra stran prizadevanja za bolj zdravo okolje je nemalokrat še prihranek denarja. Velikokrat bi se pred nakupom morali vprašati, ali to res potrebujete. Boste stvar uporabljali dolgo časa ali bo hitro končala v smeteh? Bi si kakšno orodje lahko denimo od koga izposodili? Boste komu kupili darilo, ki ga morda ne bo nikoli uporabil? Treba je začeti razmišljati drugače.

Jagodičevje, ki ne sme manjkati na nobenem vrtu
Ste vedeli, da so maline prava vitaminska bomba, ki pomagajo tudi pri izgubi kilogramov in so odlična ’hrana’ za kožo? Če želite, da bodo krasile tudi vaš vrt in da bodo bogato obrodilo, je pametno upoštevati nekaj osnovnih napotkov.

Presenečeni boste, kaj vse zmore mikrovalovna pečica
Dandanes se že skoraj v vsakem gospodinjstvu nahaja mikrovalovna pečica, gospodinjski pripomoček, ki je v sedemdesetih osvojil svet. V osnovi se sicer uporablja za pripravo (kuhanje) in segrevanje hrane ter pijače, mi pa vam ponujamo še nekaj trikov, nad katerimi boste navdušeni.

Zato bi morali dati nogavico v mikrovalovno pečico
Če trenutno sedite na svojem kavču, oblečeni v volnen pulover in zaviti v odejo, a še vedno zmrzujete, prstov na rokah in nogah pa skorajda ne čutite kljub vklopljenemu ogrevanju, očitno spadate v skupino ljudi, ki jih vedno zebe. Toda mogoče imamo za vas rešitev ...

Mislite, da lahko tudi vam uspe to?
Vse več posameznikov se zaveda, kako pomembno je naše obnašanje, ko pride do smeti oziroma odpadkov, potrošnje ter skrbi za naš planet. Toda že z majhnimi koraki lahko poskrbimo za manj odpadkov, s tem pa prihranimo čas in denar ter se počutimo bolje.

Spoznajte osnovna pravila kolobarjenja
S kolobarjenjem upoštevamo različno porabo hranil pri rastlinah in preprečujemo bolezni. V profesionalnem kolobarjenju je načrt vrta malce bolj zapleten, za vrtičkarje pa enostavna različica popolnoma zadostuje.

Se pripravljate na vrtičkanje? Potem morate vedeti to!
Pridelovanje lastnih vrtnin je praktična in zdrava odločitev. Z lastnim vrtom pride zavedanje, da je za zemljo in vrtnine treba skrbeti vse leto. Sami se odločate, kakšna gnojila in pesticide boste uporabljali, na kakšen način boste vrtnarili in navsezadnje, katere pridelke boste posadili. Z rahlim naporom in trudom lahko dobite naravno hrano, ki ni le domača, temveč tudi okusna. Če razmišljate o svojem vrtu, ne veste pa, kje in kako začeti, vam ponujamo osnove, ki jih mora poznati vsak vrtičkar. Morda boste ugotovili, da vrtnarjenje sploh ni težko!

Kako pripraviti zalogo živil, da bodo obroki hranljivi in raznoliki?
V času izolacije so lahko okusni in hranljivi obroki uteha, hkrati pa ohranjajo naš imunski sistem zdrav. Kako smiselno opraviti nakupe živil, da ne boste v samoizolaciji jedli samo testenin in kruha, po nakupih pa se boste odpravili le enkrat na teden?

Zato je priporočljivo, da jeste fižol
Prosti radikali so različne molekule, ki so izjemno reaktivne in nestabilne, v našem telesu pa poškodujejo celice. So razlog za različna obolenja, tveganje zanje pa se povečuje z različnimi škodljivimi dejavniki – od alkohola, kajenja in tudi prehrane. Proti njim se lahko borimo z različno hrano, ki je polna antioksidantov, najdemo pa jo tudi na svojem vrtu in v svojem gospodinjstvu. Prav z njimi naj bi lahko zmanjšali tveganje za nekatera obolenja. V nadaljevanju vam predstavljamo in povzemamo nekaj študij, ki so jih naredili v preteklosti.

Je plesniva hrana zdravju škodljiva?
Vam je škoda zavreči hrano, ki jo je ravno načela plesen in jo zato raje obrežete ter zaužijete? V nekaterih primerih je tovrstno početje povsem varno, v nekaterih pa lahko privede do nevarnosti.

Bi verjeli, da je tako koristen za naše telo?
Veliki, mali, dolgi, kratki, okrogel, debel, natičniki, počepinci, preklarji, pritličniki ... vse to so vrste fižola. Ker fižol ni zahteven, ga lahko brez težav pridelate na svojem vrtu, v nadaljevanju pa si preberite tudi, za kaj vse je koristen.

Kako do zdrave zemlje in bogatega pridelka?
100 % naraven bio aktivator iz rjavih morskih alg - Biocomplex 900 (BCX 900) okrepi tla in rastline, izboljšuje odpornost in pospešujejo rast vi pa prihranite!

Večji pridelek v lanskem letu
Slovenski kmetovalci so lani glede na leto 2015 na njivah pridelali za 2,3 odstotka več žit za zrnje, več kot za polovico več stročnic in industrijskih rastlin (52 oziroma 59 odstotkov) ter približno enako količino zelene krme. V sadovnjakih so pridelali za 40,6 odstotka manj sadja in v vinogradih za petino manj grozdja.