strupene gobe
Goba, ki jo zlahka zamenjamo s strupeno panterjevo mušnico
Potem ko je v javnost pred nekaj dnevi prišel primer zastrupitve z izjemno strupeno gobo – panterjevo mušnico, se znova pojavljajo opozorila, naj ljudje ne nabirajo gob, ki jih ne poznajo. Zamenjava panterjeve mušnice z bisernico je namreč slovenski par nedavno skoraj stala življenja.
Nikar je ne zamenjajte s smrtno strupenim smrdljivim dežničkom
Orjaški dežnik je goba, ki je med izkušenimi gobarji precej poznana. Čeprav se po slovesu nikakor ne more primerjati z jurčki ali lisičkami, pa se zdi, da je včasih po krivici kar nekoliko prezrta. Morda je tako še bolje, saj za nepoznavalce obstaja velika nevarnost, da jo zamenjamo za neko drugo, smrtno strupeno gobo.
Če boste v prihodnjih mesecih nabirali gobe, morate vedeti to
Čeprav na splošno velja prepričanje, da se gobarska sezona zares začne šele jeseni, v resnici gobe rastejo prav skozi vse leto. Bolj kot letni čas je namreč pomembna količina padavin v določenem obdobju – več dežja pomeni boljšo rast. A če predpostavimo, da se vrhunec nabiranja gob vseeno zgodi po koncu poletja, potem je morda na mestu, da opozorimo na nekatere napake, ki se jim velja zavoljo sebe in drugih obiskovalcev gozda raje izogniti.
Poznate pravila gobarjenja?
September je tukaj, dež je namočil zemljo, sonca je obilno in prvi gobarji so se že pohvalili z 'ulovom' - nekateri pravijo, da na rast vpliva polna luna, ki je ravnokar za nami, tako se le podajte v gozd - a še prej si preberite, kakšna so pravila.
Kako prepoznati strupene gobe?
Začela se je jesenska sezona gob, ki z razlogom veljajo za zelo hranljivo, zdravo in okusno živilo, ki pa hkrati zahteva izjemno previdnost! Polna košara lepih jurčkov so sanje vsakega gobarja, vendar pa naj vas želja po bogatem 'ulovu' ne zavede – hitro namreč užitno gobo zamenjamo za kakšno strupeno in si tako nakopljemo resne zdravstvene težave. Nekaj napotkov, kako prepoznati užitno gobo in jo ločiti od strupene, najdete v spodnjih vrsticah!
Prsti mrtveca rastejo tudi pri nas
Kopučasta lesenjača, zaradi svoje oblike in nenavadnega videza znana tudi kot mrtvaški prsti, se pojavlja na vznožju bukovih štorov in občasno tudi na drugih lesenih površinah v naravi. Opazimo jo lahko skozi vse leto ne glede na letni čas. Običajno jo najdemo v šopih treh do šestih 'prstov', ki so pogosto upognjeni in dajejo vtis artritičnih črnih členkov.
Pri uživanju gob bodite previdni
Gobarska sezona je na vrhuncu, zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) znova opozarja na previdnost pri uživanju gob, saj so številne med njimi strupene. Zastrupitve z gobami so pogoste v poznem poletnem, predvsem pa v jesenskem času. Vzrok za zastrupitev pa je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno, so pojasnili na NIJZ.
Veste, kakšna so pravila gobarjenja?
Glede na pokritost z gozdovi je Slovenija relativno bogata tudi z gobami, kar pomeni, da je med nami velik odstotek ljubiteljskih gobarjev, žal pa je vmes veliko takih, ki ne upoštevajo zlatih pravil gobarjenja. S tem pa škodijo ne le sebi, ampak tudi naravi. V nadaljevanju si zato preberite, kaj mora vedeti vsak gobar, preden se odpravi v gozd.
Gobarji, pozor: te gobe nikar ne nabirajte!
V zadnjih tednih so fotografije gob preplavile družbena omrežja. Gobe so med Slovenci zelo priljubljene, pripravimo pa jih lahko na številne načine. Pozorni pa morate biti, kakšne gobe nabirate, saj največ zastrupitev pride ravno zato, ker nabiralci strupene gobe zamenjajo z užitnimi.
To mora vedeti vsak gobar
Čeprav so mnogi nejevoljni zaradi dežja, so ga gobarji komaj čakali. Gobe po dežju namreč rastejo ’kot nore’, da je temu res tako, pa med drugim dokazujejo fotografije polnih košar gob, ki so preplavile družbena omrežja. Če se tudi vi te dni odpravljate v gozd, upoštevajte zlata pravila gobarjenja in spoštujte naravo. Gob je namreč dovolj za vse.
Previdnost ni nikoli odveč
Gobarjenje v Sloveniji velja za zelo priljubljen hobi, gobe pa so cenjena kulinarična specialiteta. Vendar je uživanje gob lahko tudi zelo nevarno, zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje previdnost pri uživanju gob. Zastrupitve z gobami so pogoste pozno poleti, predvsem pa v jeseni.