Anja si je psa omislila po tem, ko se je odselila od staršev in angleški buldog se ji je zdel naravnost popolna izbira. In bi tudi bil, če bi Henryju, tako ga je poimenovala, že na začetku postavila določena pravila in omejitve. Ker pa tega ni storila, je postal pravi mali razvajenček, ki je počel vse, kar mu je prišlo na misel; vedno je bil prvi pri vhodnih vratih, skakal je na ljudi, ob vsaki priložnosti kradel hrano in lastnico nemudoma opozoril, če ob določeni uri ni dobil svojega ’zalogaja’. Ker Anja med drugim na domu poučuje otroke, je težava še toliko večja, saj se je Henry brez občutka zaganjal vanje in so se ga seveda bali. Da bi ’gospodiča’ navadila reda ter mu pokazala, kdo je gospodar v hiši, je poklicala na pomoč strokovnjaka za pasje vedenje Jureta Pribičeviča in Davida Pogačnika in ob upoštevanju njunih nasvetov je Henry kmalu postal ljubljenček, kakršnega si je Anja želela že od samega začetka.

Kakšen je angleški buldog?

Kot rečeno je predstavnik pasme angleški buldog prava ’pojava’. Danes je sicer priljubljen družinski pes, nekoč so ga vzrejali za čisto druge namene. Dežela njegovega porekla je Britanija, izhaja pa iz starega azijskega mastifa in so ga včasih uporabljali v tedaj priljubljenem športu kot vaba za bike, in sicer se je moral obesiti biku za vrat in se držati toliko časa, dokler njegov lastnik bika ni ujel. Na srečo so to kruto disciplino v 19. stoletju po 700 letih prepovedali.

Rejci so se nato odločili njegov agresiven temperament zamenjati z lastnostmi prijetnega družnega psa, kljub temu pa so želeli obdržati njegov videz in velikost. In tako je danes buldog, kljub nekoliko zastrašujočem videzu, nežen in prijazen, a še vedno odločen in zaščitniški pa tudi izredno trmast in ga je zato težje šolati. Kot družinski pes potrebuje veliko pozornosti lastnika in ne mara biti predolgo sam, zelo rad ima tudi otroke in nima težav pri ’komunikaciji’ z drugimi kosmatinci, seveda ob ustrezni socializaciji. Njegov videz je kot rečeno izjemno poseben; velikost sicer ni strogo določena, a v večini v višino merijo med 30 in 35 centimetrov, tehtajo pa od 25 do 35 kilogramov. Značilen je kratek gobec, topo potlačen nazaj, črn smrček s širokimi nosnicami in spodnja zoba, ki prekrivata zgornjo ustnico in sta nekakšen zaščitni in prepoznavni znak te pasme. Telo je široko in robustno, glava široka, noge kratke. Za angleškega buldoga je značilna rjava barva v vseh odtenkih, bela ali tigrasta, črna pa ni dovoljena. Dlaka je kratka, gosta in gladka in ne zahteva veliko nege, le redno krtačenje in občasno kopanje.

Za koga je primeren?

Ker je angleški buldog prej len kot aktiven, je vsekakor bolj primeren za lastnike, ki se ne ukvarjajo veliko s športom oziroma ne želijo psa, ki bi jih spremljal recimo med tekom ali na dolgih pohodih v hribe. Seveda kot vsako živo bitje, tudi predstavnik te pasme potrebuje gibanje, a bo dovolj že malenkost daljši sprehod, ker se bo hitro utrudil in ne bo imel več energije, da bi ’zganjal norčije’ ali skakal na ljudi, kot je to počel Henry. Ker je čist, rad poležava in je zelo navezan na družinske člane, je primeren pes za v stanovanje, lahko pa prebiva tudi v izolirani pasji uti. Pomembno je tudi, da je lastnik pripravljen veliko časa in energije vložiti v vzgojo, ravno zaradi izredne trme angleškega buldoga, ki je med drugim primeren tudi za družine z otroki, dobro je le, da so ti v družbi psa vedno pod nadzorom odraslih.

Negativna stran pasme

Žal ima ta simpatičen kuža kar nekaj težav, ki lahko seveda negativno vplivajo tudi na lastnika. Pa tu ne govorimo samo o njegovi trmi, ki se jo s pravilnim pristopom da ukrotiti, pač pa predvsem o zdravstvenih nevšečnostih. Tiste genetsko dedne bolezni sicer lahko v veliki meri preprečimo že z izbiro mladička pri odgovornemu rejcu, sicer pa je angleški buldog nagnjen predvsem k težavam z dihali, zaradi kratkih dihalnih poti namreč težko diha in smrči, pogosto ga tare tudi volčje žrelo, Swimmerjev sidrom (mladiči vodoravno razkrečijo noge), slabovidnost, displazija kolkov in komolcev in tudi kožne infekcije. Predvsem so občutljive njegove gube, ki jih je treba redno čistiti in negovati, sicer kaj hitro pride do vnetja. Angleški buldog je tudi zelo občutljiv na temperaturne spremembe, predvsem vročino prenaša izredno težko, zato ga lahko doleti vročinska kap. Ima tudi pogosto težave z napenjanjem, zaradi česar je priporočljivo hranjenje s prilagojeno pasjo prehrano. Pri kotenju je zaradi širše glavice mladičkov velikokrat potreben carski rez, mnoge psičke te pasme pa so celo neplodne, kar je tudi razlog sorazmerno visoke cene mladičkov. Konec koncev pa ta pes tudi ne doseže visoke starosti, povprečna življenjska doba je nekje med 8 in 10 let.

Če si torej želite psa, ki ne zahteva veliko fizične aktivnosti in bo zadovoljen z udobnim kotičkom nekje v vaši bližini ter psa, ki vam bo vdan in se bo odlično razumel z otroki ter morebitnimi drugimi živalskimi prijatelji, je angleški buldog idealna izbira za vas; vzemite le v zakup njegove zdravstvene težave, trmo in smrčanje.