Kakšen je?

Yorki izhaja iz angleške pokrajine Yorkshire, kjer so ga tamkajšnji kmetje nekoč uporabljali za lov na miši in podgane, danes pa je ta prikupen kuža odličen družabnik, lastniki pa ga pogosto vodijo tudi na razstave. Zanimivo je, da se mladički skotijo skoraj popolnoma črni in so podobni malim rotweilerjem, do tretjega leta starosti pa se njihova barva lepo porazdeli; na glavi in tačkah je rdeče-zlata, na hrbtu pa črna oziroma jekleno modra. Dlaka yorkija je dolga in gosta, gladka in padajoča do tal, ker pa nima poddlake, tega psa zelo rado zebe in mora pozimi na mrazu nositi plašček. Sicer pa je skrb za dlako ključnega pomena – potrebno je redno krtačenje, vsaj vsak drugi dan, saj v nasprotnem primeru nastanejo vozli, ki se zelo težko razčešejo. Yorki je najmanjši izmed terierjev in čeprav v višino meri od 20 do 30 centimetrov in tehta okoli 3,2 kilograme, ga je treba obravnavati kot večje pasme, saj zahteva veliko poznosti, energije in časa lastnika; je namreč kljub ljubkosti malce trmast in svojeglav, zelo pogumen in še kako živahen ter neustrašen, zato je zelo pomembno, da z vzgojo začnemo že zelo zgodaj. Raziskave so pokazale, da pasma velja za zelo inteligentno; povprečen yorki namreč novo komando razume že po 15 ponovitvah, a če ga ne bomo začeli učiti že kot mladička, si nas bo kaj hitro podredil. Je pa pasma zaradi poslušnosti primerna tudi za tečaje poslušnosti,agilitya, rally obedienca in pasjega plesa, a tudi če ga imamo samo za hišnega ljubljenčka, mu moramo zagotoviti dovolj gibanja, saj ima energije na pretek.

Za koga je primeren?

Yorki je izključno hišni pes, zato je primeren tudi za tiste lastnike, ki živijo v bloku in nimajo vrta. Tistim, ki ste proti temu, da bi pes bival v stanovanju, naj omenimo, da yorkiju dlaka ne odpada in tudi nima močnega vonja. A kljub temu, da ta pes ni primeren za bivanje v uti, je zelo rad zunaj, zato potrebuje redne sprehode, da si lahko ’da duška’, po drugi strani pa je še vedno majhen in ima posledično kratke tačke, tako ne ne bo ravno idealen spremljevalec športnikov, ki pretečejo nekaj deset kilometrov. Lastnik yorkija mora imeti tudi dovolj časa in potrpljenja, saj ta prikupen kosmatinec zahteva pozornost in potrebuje družbo. Če bomo zanj lepo skrbeli in se z njim ukvarjali, nas bo še dolgo razveseljeval; predstavniki te pasme lahko živijo tudi več kot 15 let.

Negativna stran pasme

Yorki zna biti zelo trmast in dominanten, zato je ustrezna vzgoja nujna že od začetka, prav tako pa je pomembno, da ga že kot mladička navajamo na redno česanje, saj se kasneje lahko upira. Ima tudi nekaj težav pri ’komunikaciji’ z drugimi psi, pa tudi do tujcev je lahko nezaupljiv, a ob ustrezni socializaciji je odprt za druženje z vsem ’kar leze in gre’. Kar se tiče zdravstvenih težav, imajo predstavniki te pasme lahko probleme s kolenskim sklepom ter zobnim kamnom ali kariesom, kar pa lahko preprečimo z rednim čiščenjem njegovih zob. Tudi sicer je večino zdravstvenih težav mogoče preprečiti z ustrezno nego in seveda z nakupom psa pri preverjenih lastnikih – pozanimamo se o prednikih, boleznih in značaju njegovih staršev.

Če si torej želite psa, ki ga boste lahko imeli v stanovanju in vas bo s svojo živahnostjo vsakič znova nasmejal in spravil v dobro voljo, s svojo ubogljivostjo pa presenečal in vam dajal dodatno motivacijo po ukvarjanju z njim, je yorki idealna izbira za vas.