Družina Ceglar iz okolice Ljubljane je že skoraj obupala nad svojim skoraj tri leta starim ljubljenčkom Odijem. Kot mnogo drugih so tudi oni naredili osnovno napako, in sicer se niso pozanimali, katera pasma bi bila glede na njihov življenjski slog zanje najbolj primerna, pač pa so se odločili za Beagla, ker je pač lep. "Vedeli smo, da so Beagli trmasti, ampak ne tako," potoži lastnica Lidija, ki se Odiju tudi najbolj posveča. Da, Beagli so res že kot mladički izredno trmasti in zelo pametni, pa tudi energični, radovedni in so zato tudi izvrstni sledni psi, ki slovijo po izrednem vohu, zaradi česar je zelo pomembno, da njihovi lastniki že zgodaj začnejo z vzgojo in so pri tem vztrajni ter dosledni. Le tako bo življenje z Beaglom prijetno in zabavno. Družina Ceglar pa Odiju ni postavila popolnoma nobenih omejitev in tako so kmalu ugotovili, da je pes prevzel vlogo gospodarja v hiši. Uničeval je pohištvo, nenadzorovano skakal in lajal, spal je na postelji in kar je družino še najbolj zmotilo, nenehno je vlekel vrvico na povodcu, predvsem ko sta ga sprehajala otroka. Ko sta družino obiskala strokovnjaka za pasje vedenje Jure Pribičevič in David Pogačnik, sta le zmajevala z glavo in se prevzgoje lotila taktično.

Zakaj psi vlečejo?

Sicer pa se je s težavo vlečenja vrvice na sprehodu verjetno srečal že vsak lastnik psa. Nekateri vlečejo bolj, drugi manj, kar je odvisno tako od pasme, kot tudi od temperamenta psa, spočitosti in v največji meri seveda od tega, kako se na sprehodu obnaša njihov lastnik. A ne glede na vzrok je vsakega, še tako energičnega, trmastega in radovednega kosmatinca mogoče navaditi, da bo mirno hodil ob lastniku na razpuščeni vrvici.

Za začetek je zelo pomembno, da psa že od samega začetka navadimo bontona na sprehodu. Predvsem če je pes že po naravi nemiren in potrebuje veliko gibanja, bo kar naprej vlekel na vse strani, zanimala ga bo okolica, sledil bo zvokom in vonjem, saj ga nič ne bo motiviralo k temu, da bi mirno hodil. In če v tem primeru sledimo njegovemu vlečenju, bo vlekel vedno bolj in si nas v tem primeru podredil. Zapomnite si, ne pelje pes lastnika na sprehod, temveč lastnik psa, torej ga mora pes ubogati!

Če psa povlečemo v eno smer, bo ta nagonsko povlekel na drugo, kar strokovnjaki imenujejo opozicionalni refleks. Vlečenje pa ni le neprijetno za lastnika, pač pa tudi za psa, saj dolgoročno lahko povzroči škodo vratnim vretencem, zato je najbolje, da namesto ovratnice našemu ljubljenčku namestimo oprsnico, ki jo je tudi Jure prinesel družini Ceglar za Odija.

Nagrada za poslušnost

Da bi torej psa navadili, da mirno hodi na sproščenem povodcu, mu moramo jasno pokazati, da vlečenja ne bomo odobravali. In pika. Vsakič, ko povleče, ga ustavimo in opozorimo vedno z istimi besedami, recimo ’stop’, ’ne vleci’ ali ’k nogi’ in ko se umiri, ga nagradimo z briketom. Taktika z briketi se ponavadi še najbolj obnese, a le v primeru, da je pes lačen in da ga naučimo, da se mora za hrano potruditi. Tako namesto da mu doma ponudimo obilne obroke, ga v največji meri hranimo kar na sprehodu, s tem pa ga tudi motiviramo. Tako kot pri drugih vzgojnih ukrepih. Če nas uboga, dobi briket, če ne, ga isti trenutek opozorimo, da je naredil napako, vsi kasnejši poskusi so zaman. Doseči moramo, da si bo želel hoditi ob nogi. Z pse z veliko energije je pomembno, da jih sprehodi čim bolj utrudijo, tako da naj bodo ti daljši in pogostejši, pospremljeni tudi z igro recimo z žogo ali kot je Jure pokazal Ceglarjevim, z igrico skrivanja in sledenja. Bolj ko bo nas štirinožec utrujen, bolj bo miren na sprehodih in tudi doma. Ne pozabite, vztrajnost dela čudeže!

Na kakšen način sta Jure in David skušala prevzgojiti Odija, si oglejte v tretji oddaji Pozor, priden pes! druge sezone že to soboto. Pa jima bo sploh uspelo? Kdo je trši oreh - lastniki ali pes?