Pri Luckyju sta izstopali predvsem dve težavi; prva je bil neizmeren strah pred sesalcem, na katerega je lajal in se vanj zaganjal, druga pa je bila neposlušnost na sprehodu. Tako kot večina drugih lastnikov psov je tudi Anja zmotno mislila, da bo pes zagotovo prišel, če ga bo klicala. In tako ga je klicala na vse mogoče načine z vsemi mogočimi besedami, seveda pa se kuža zanjo sploh ni zmenil. Ker ni vedela več, kaj naj stori oziroma kako naj svojega ljubljenčka navadi na novo okolje in nova pravila, je na pomoč poklicala strokovnjaka za pasje vedenje Jureta Pribičeviča in Davida Pogačnika.

"Večina ljudi misli, da bo pes kar razumel določeno besedo oziroma ukaz, čeprav ga prej niso naučili, kaj pomeni," pove Jure, "to velja za učenje vseh trikov, ne samo odpoklica. Ne moreš psu ukazati ’pridi’ in pričakovati, da bo kar prišel." Učni proces, pa naj gre za učenje enostavnih trikov kot so ’sedi’, ’tačko’, navajanje na uriniranje zunaj ali pa učenje odpoklica, ni enostaven. Najprej je seveda potrebno narediti strategijo, tej strategiji vztrajno slediti in ko gresta pes in lastnik skozi vse učne procese, kar je dolgotrajen postopek, šele lahko pričakujemo, da bo naš pasji prijatelj določeno vajo znal, torej razumel ukaz in zahtevano tudi vedno izvedel. Najlažje je, če psa na kakršna koli pravila navajamo že od malih tačk, kasneje bo veliko težje, kar je na lastni koži izkusila tudi Anja.

"Druga napaka, ki jo ljudje pogosto počnejo pri učenju odpoklica, je, da psa prehitro spustijo s povodca. Nato ga kličejo in kličejo, kuža pa pride ali pa ne, kar pomeni, da mu ukaz oziroma beseda, s katero ga kličejo, nič ne pomeni. Tudi pri izbiri ukaza se velikokrat pojavi težava. V učnem procesu odpoklica je zelo pomembno, da izberemo ENO besedo, s katero ga bomo klicali in pričakovali, da se bo vrnil k nam. Ta beseda je lahko ’pridi’, ’sem’, ’Lucky, k meni’, skratka lastnik si sam izbere ukaz in za določeno vajo uporablja vedno istega. Pri klicanju tudi ne uporabljamo celih govorov, saj nas pes ne razume in je potem samo zmeden," še pove Jure in doda, da je učenje odpoklica najbolje začeti kar v stanovanju. Morda se zdi malce nenavadno, a doma načeloma ni motečih faktorjev, torej hrupa, drugih psov ali sprehajalcev in pes tudi ne more nikamor pobegnit.

"Uporabimo dolg povodec, fleksi ni najboljša izbira, psa pa iz povodca spustimo šele takrat, ko bo popolnoma dojel, kaj želimo od njega in bo ukaz tudi izpolnil. Pri učenju odpoklica je najbolje, da sodelujeta dva človeka, še posebej zunaj. Torej ko smo prepričani, da lahko učenje prestavimo v zunanje okolje, gremo nekam na samo, nikar že takoj v urbano okolje, nato naš pomagač zadrži psa, mi pa gremo nekaj metrov stran. Ko je pes pozoren, uporabimo besedo, ki smo jo izbrali za ukaz, recimo ’pridi’, lahko si pomagamo tudi s piščalko, in takrat pomagač spusti psa. Ko ta pride do nas, ga vedno nagradimo. Seveda bo naš kuža bolj motiviran, če ga bomo nagradili s hrano, a to ni edina nagrada. Lahko mu damo recimo žogico, palico ali pa ga lepo pobožamo in pohvalimo." Če bo pes že po nekaj poskusih ukaz upošteval, še ne pomeni, da smo ga odpoklica naučili in ga lahko spustimo s povodca, ker mislimo, da bo sedaj vedno prišel. Še zdaleč ne! Kot rečeno gre za dolgotrajen proces, ki zahteva veliko lastnikovega časa, energije in doslednosti.

Kot še poudari Jure, je učenje odpoklica ena najpomembnejših vaj: "Gre za življenjsko pomembno vajo, saj zagotavlja varnost. Še posebej v urbanem okolju je pomembno, da nas pes uboga, kadar ga pokličemo, recimo če pride kakšen drug pes, ki bi našega lahko napadel ali obratno, drugo nevarnost predstavlja tudi promet." Seveda je dobro našega kosmatinca naučiti, naj sede ali da tačko, a zapomnite si, odpoklic je vedno na prvem mestu.

NAGRAJENCI

Zaključila se je tedenska nagradna igra Pozor, priden pes. Vprašanje, ki smo vam ga zastavili v ponedeljek, se je glasilo: Največ nege pri kodrastem bišonu zahteva:

A – ustna votlina
B – smrček
C – dlaka

Pravilen odgovor je seveda C - dlaka, izmed vseh, ki ste nam poslali pravilen odgovor, pa smo izžrebali pet srečnežev, ki prejmejo obesek za pasjo ovratnico Pozor, priden pes. To so:

- Laura Lesničar
- Anja Jernejšek
- Borut Vuk
- Maruša Ferkolj
- Edita Juršič

Čestitke nagrajencem, vsem ostalim pa hvala za sodelovanje!