Kot pravi veterinar Jan Le Marechal iz veterine Le Marechal, lastniki psov hranijo svoje ljubljenčke na različne načine. Nekateri imajo hrano na razpolago cel dan, drugi imajo dva do tri obroke na dan, tretji pa samo enega. V primeru, da psi niso požrešni lahko sami odmerjajo količino zaužite hrane, tako da jo imajo na razpolago ves čas, še pove. "V nasprotnem primeru pa je treba ponuditi hrano v omejenih količinah. To lahko dosežemo z enim ali več obroki. Veterinarji priporočamo več obrokov na dan," pojasni Le Marechal.

Po besedah veterinarja takšen način prehranjevanja prinaša številne prednosti. Manjša je verjetnost zasuka želodca pri večjih pasmah zaradi manjše napolnjenosti. Vnos hranljivih snovi v organizem je bolj enakomeren. Prav tako tudi presnova. Pri tem Jan doda: "Boljša je tudi gibljivost črevesja, manj problemov z zaprtostjo in poškodbami želodca in črevesja v primeru tujka. Prednost je tudi manjša obremenjenost prebavnega trakta po obroku in vseh vpletenih organov. Časa med obroki je dovolj, da se prebavni trakt odpočije in pripravi na naslednjega."

Mešajte mokro in suho hrano

Prav tako svojega psa ne hranite izključno z briketirano hrano: nove raziskave so pokazale, da tak način prehranjevanja tveganje povečuje. Poiščite hrano, pri kateri gre za mešanico mokre in briketirane hrane in svojega psa hranite trikrat na dan. O velikosti in številu obrokov se vsekakor posvetujte z veterinarjem, ki bo ocenil dejavnike tveganja za vašega psa in vam bo glede tega lahko natančno svetoval.

Sicer gre pri zasuku želodca za življenje ogrožajoče stanje, ki zahteva operacijo in dolgotrajno okrevanje. Gre za dejansko mehansko spremembo, in sicer se želodec zasuka okoli svoje osi, se zato močno napihne in psu onemogoča dihanje. Če obstaja sum za to stanje, nemudoma poiščite pomoč veterinarja.

Dejavniki tveganja

Verjetnost pojava akutne dilatacije ( raztegnitev želodca ) in zasuka želodca je najvišja pri velikih in orjaških pasmah psov. Najbolj ogrožene pasme so: nemški ovčar, nemška doga, mastif, akita, standardni koder, irski seter, gordon seter, doberman, pes sv. Huberta, labradorec, zlati prinašalec in čov čov.

Poleg velikosti psa obstaja več dejavnikov, ki lahko vplivajo na pojav bolezni. Gre predvsem za pasmo, spol psa, kronične bolezni, konstitucijo telesa, dednost, starost in obliko prsnega koša. Tveganje je povečano predvsem pri psih, ki imajo globok in ozek prsni koš ter so vitke konstitucije. Eden od dejavnikov tveganja je tudi pojavnost bolezni pri starših ali bratih in sestrah psa. Možnost, da se bo to zgodilo tudi vašemu psu, pa se povečuje, če je ta starejši in ima kronično vnetje črevesja.

Nekatere raziskave poleg naštetega omenjajo še vpliv okolja in značaj psa, eden izmed največjih dejavnikov pa ostaja prehrana in aktivnost psa v odnosu do hranjenja. A kot smo že omenili, bolezen še vedno ostaja uganka tudi med strokovnjaki. To pomeni, da ima redko kateri veterinar pritrdilno rešitev ali tezo o bolezni kot je zasuk želodca. Po pogovoru z nekaterimi, pa bolezen v primerjavi z rakavimi obolenji pri psih,  vendarle ni tako zelo pogosta.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na