V prvi oddaji ste spoznali Barbaro in njenega 4-letnega malega nemškega špica Gina, ki je neumorno lajal za pozornost, najbolj zaskrbljujoče pa je bilo to, da svoje lastnice na sprehodu nikakor ni ubogal. Drugače povedano, pes je bil, kot je dejala njegova lastnica tudi sama, moteč. Poleg nemirnosti, je bilo moteče tudi nenehno iskanje pozornosti. Tako na prostem, kot tudi v stanovanju, kar je posledično Barbari oteževalo že vsakdanja opravila, pa naj je bilo to le gledanje televizorja ali delo za računalnikom. »Sicer se v oddaji to ni videlo, a pes je zaradi vsega tega že težko dihal, saj se kuža enostavno ni znal umiriti in spočiti. Takšno vedenje lahko dolgoročno pripelje psa vse do tega, da razvije določene navade oziroma razvade, katere lahko na koncu ogrozijo tudi njegovo zdravstveno stanje«, razloži Jure Prebičevič, s katerim smo se pogovarjali o vsem tistem, česar v oddaji niste slišali. V kolikor ste zamudili prvo oddajo, pa si jo lahko še vedno ogledate na VOYO.

Moj pes ne bo na vrvici!

Spomnimo. Barbaro je pri Ginu motilo tudi to, da je tudi na postelji norel in izsiljeval za pozornost. Iz tega naslova, sta strokovnjaka za vedenje psa predlagala, da bi bilo dobro, če bi se Gina navadilo na to, da postelja ni njegova in, da žal ne more skakati po njej kolikor ga je volja. Da bi to lahko dosegli je bil povodec spet edina rešitev. Pri tem Jure pove, da so si mnenja o tem, ali pes sme na posteljo ali ne, različna od lastnika do lastnika, sama pa sta imela povsem svoje razloge za takšno odločitev. »Midva psu nisva pustila na posteljo samo zaradi enega razloga in sicer zaradi tega, ker je na postelji ves čas ponovno izsiljeval za pozornost. Torej, ni pomembno ali pes spi na postelji ali ne. Tudi moji psi lahko kdaj pa kdaj poležijo na postelji, a le, ko jim to dovolim oziroma, jim pokažem, da gredo lahko gor. Bolj kot je pes vzgojen, več lahko ima svobode in privilegijev. Gin si bo moral s svojim vedenjem v prihodnosti ugodnosti in privilegije pri Barbari zaslužiti.« Večina se jih je morda spraševala tudi, zakaj je bil povodec dolg le en meter. »Povodec bi bil lahko tudi daljši. Žal pa, kot sem že omenil, je Barbarino stanovanje majhno. Morda tega gledalci niso mogli videti a, če bi bil kuža na tri metre dolgem povodcu, bi bil lahko praktično že kjerkoli v stanovanju in seveda tudi na postelji. Bi kaj dosegli? Verjetno ne,« skrbno razloži.

Nenapovedani ukrepi

Kakorkoli, na koncu je Barbara vendarle dojela, da bo morala, če želi imeti srečnega psa, nekaj spremeniti ter se držati Juretovih in Davidovih nasvetov. Da je do tega prišlo, pa sta morala fanta ubrati tudi nekaj nepričakovanih in nenapovedanih potez. »Ja, res je. Na začetku se je želela lastnica nekoliko potuhniti in ni delala vsega tako kot sva ji naročila. Po eni strani jo razumem. Ljudje imamo poleg psa še druge obveznosti, a žal je včasih bolj kot vzgoja, zahtevna prevzgoja. Ker se je trudila skriti pred odgovornostjo, sva jo morala z Davidom včasih dobesedno loviti in jo, ne razumite sicer narobe, prisiliti v delo, za katerega se je obvezala.« iskreno pove Jure, ki se strinja, da so bili Davidovi nenapovedani obiski povsem opravičeni. »Punca, je namreč pogosto iskala razloge, da bi najini obiski odpadli," še opraviči nenapovedane vzgojne prijeme. Sicer pa še enkrat poudari, da je povodec samo začasen ukrep, ki psa onemogoča, da bi nadaljeval z nezaželenim vedenjem. Kasneje seveda sledi faza navajanja na njegovo ležišče brez povodca s pomočjo pozitivne motivacije. Žal pa v oddaji ni bilo časa pokazati nadaljnjih faz učnega procesa.

Na koncu preobrat …

Po nekaj tednih napora, vzponov in padcev, zaradi katerih je Barbara že skoraj obupala nad prevzgojo Gina, so na srečo Barbara, Jure in David konflikt razrešili. Barbara je spremenila določen del razmišljanja in začela sodelovati, kar se je poznalo tudi ob Juretovem ponovnem obisku. Kuža, še vedno na povodcu, je mirno ležal ob postelji in bil, medtem ko sta se njegova lastnica in Jure pogovarjala povsem miren. Še več, sproščeno je spal in videti je bil srečen. »Mogoče Barbara vendarle ni z Ginom delala toliko, kot bi midva želela, vseeno pa je na koncu le ugotovila, da so rezultati zagotovljeni le, če bo delala tako na sebi kot psu. Gin je postal veliko bolj miren kuža in na sprehodu ubogljiv,« je zadovoljen zgovorni pasji poznavalec, ki Barbari zagotavlja podporo tudi po oddaji. «Ne dolgo nazaj naju je poklicala in dejala, da s psom še vedno dela in, da jima gre super. Učni proces naj bi napredoval, naučila ga je tudi nekaj novih trikov in na splošno je z delom zadovoljna,« ponosno pove in pri tem doda, da njuna naloga z oddajo ni zadovoljevati strokovne javnosti, temveč ljudem dati upanje in jim pokazati, da vzgoja oziroma prevzgoja psa ni vedno nemogoč učni proces.

Alenka je zaskrbljena

Jure Pribičevič in David Pogačnik bosta v drugi oddaji priskočila na pomoč Alenki iz Metlike in se trudila prevzgojiti njenega yorkširskega terierja Švarcija. Kljub vsej ljubezni, ki jo Alenka premore do Švarcija, jo nekatere stvari pri njem močno motijo. Ob odhodu na sprehod nekontrolirano skače, skozi vhodna vrata se mu neustavljivo mudi, med vožnjo v avtomobilu pa neprestano laja. Alenka je zaskrbljena, zaveda se, da prevzgojo poleg Švarcija potrebuje tudi sama.

Za vse tiste, ki bi si želeli ogledati drugo oddajo Pozor, priden pes! že danes, pa to storite s KLIKOM na VOYO.